Etiopski premier Abiy Ahmed je včeraj napovedal vojaški napad na polmilijonsko mesto Mekelle in s tem začetek »končne faze« vojaških operacij v regiji Tigre na severu Etiopije. Abiy je to napovedal po sredinem izteku 72-urnega roka, ki ga je dal Tigrejcem, da se predajo. Je pa res, da je »končno fazo« vojaške operacije napovedal že 17. novembra in tudi takrat po izteku enakega tridnevnega ultimata pripadnikom Tigrejske ljudske osvobodilne fronte (TPLF).
Etiopska vojska se bo po besedah Abiya skušala izogniti napadom na verske in zgodovinske objekte ter civiliste, ki jih je pozval, naj ne zapuščajo domov. V resnici pa na tak način mesta verjetno ne bo mogoče osvojiti. Združeni narodi svarijo etiopsko vojsko pred vojnimi zločini in se bojijo humanitarne krize večjih razsežnosti, saj po 4. novembru, ko se je vojna začela, vsak dan naštejejo nekaj tisoč beguncev, in to še pred veliko ofenzivo. BBC je včeraj sicer poročal, da o njej za zdaj v Mekellu ni znamenj, trgovine in gostinski lokali so bili »skoraj polni«.
Obtožbe o pokolu z mačetami, sekirami in gorjačami
TPLF, ki je glavna politična in vojaška sila Tigrejcev in je bila pred prihodom Abiya vodilna tudi v vsej Etiopiji, namerava braniti Mekelle. »Tigrejci so pripravljeni umreti za obrambo svoje pravice, da vladajo v svoji regiji,« je dejal njen voditelj Debretsion Gebremichael. TPLF naj bi imela 250.000 večinoma dobro oboroženih mož. Ti bi v primeru vladne zasedbe Mekella etiopski vojski zadali hude izgube z gverilskim vojskovanjem v goratem območju Tigreja, kamor se je že umaknil velik del vojakov TPLF.
V Tigreju živi šest odstotkov od 110 milijonov prebivalcev Etiopije, ki je druga najštevilnejša država v Afriki in najvplivnejša na afriškem rogu. V regiji je zdaj prekinjena vsa internetna in telefonska komunikacija, novinarji pa nimajo vstopa v regijo, ni jasno, kako vojna poteka. Vsekakor je doslej etiopska vojska osvojila številna tamkajšnja mesta, pri tem je na obeh straneh umrlo na stotine vojakov.
Samo v pokolu nad pripadniki etnične skupine Amhara v Mai Kadri na jugu Tigreja je tamkajšnja milica Tigrejcev v nekaj urah 9. novembra z mačetami, sekirami in gorjačami ubila več kot 600 civilistov, trdi etiopska provladna komisija za človekove pravice. TPLF zanika krivdo svojih zaveznikov in zahteva mednarodno neodvisno preiskavo. Mnogi Tigrejci, ki so zbežali v Sudan, trdijo celo, da je pokol delo etiopske vojske in da so jih napadli oboroženi pripadniki ljudstva Amhara.
Tigrejci so najbrž res žrtev nasilja v prestolnici države Adis Abebi, kjer jih živi okoli 200.000, tam pa je tudi več kot milijon pripadnikov ljudstva Amhara. Mnogi med Tigrejci v Adis Abebi, zlasti zaposleni v državni službi, so zdaj ostali brez dela.
Nihče ne popušča
Abiy je operacijo proti »vojaškemu uporu« TPLF začel zato, ker je ta po njegovih besedah pred tem v Tigreju napadla kasarne etiopske vojske in ker že dolgo ni spoštovala etiopskih zakonov in ustave. TPLF, ki je imela več desetletij glavno besedo v etiopski vladi, je Abiyu najprej zamerila, da je po prevzemu oblasti leta 2018 njene pripadnike odstranil iz vlade in z visokih položajev v vojski (številni etiopski generali so bili Tigrejci), tajnih službah in drugih državnih institucijah. Prav tako mu očita, da je uvajal centralizem in da avgusta (s sklicevanjem na pandemijo) ni dovolil etiopskih parlamentarnih volitev, s čimer naj bi hotel zadržati oblast. Končno je Abiy septembra, ko je TPLF kljub prepovedi iz Adis Abebe organizirala volitve v Tigreju, zadržal državna finančna sredstva za to regijo, kar so v TPLF označili kot vojno napoved.
V TPLF se zdaj zavzemajo za pogajanja s posredovanjem drugih afriških držav in OZN, še prej pa zahtevajo odstop Abiya. »Nočemo se pogajati s tem kriminalcem in tiranom,« pravi voditelj TPLF Debretsion. Premier pa tudi noče končati vojne, dokler TPLF ne bo poražena in razorožena.