Forum nove glasbe se je najprej formiral kot društvo, da je lahko zagnal svoje vizije z novim, istoimenskim festivalom sodobne glasbe, katerega ambicija je, da bi se uvrstil na zemljevid najpomembnejših tovrstnih festivalov v Evropi. Moči so združili štirje glasbeni entuziasti: skladateljici akademikinja Nina Šenk in Larisa Vrhunc, ki je tudi profesorica na muzikološkem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani, ameriški dirigent in profesor za izvajalske prakse v sodobni glasbi na ljubljanski Akademiji za glasbo Steven Loy ter muzikolog, profesor na FF in glasbeni kritik Gregor Pompe.
Loy izbira glasbenike, Šenkova skrbi za komunikacijo, Vrhunčeva za pedagoški del programa in spletne delavnice sodobne glasbe, Pompe pa je zadolžen za publicistični del festivala. Za izvedbo so pridobili izdatno finančno podporo nemške Fundacije Ernsta von Siemensa, ki je dolga leta podpirala tudi festival Slowind, pomagal je donator Inotherm, svoj delež pa sta primaknili še država in MOL.
Nova dela na novem festivalu
Festival je povabil tri skladatelje, da napišejo nova dela: Petro Strahovnik in Urško Pompe kot predstavnici iskalcev novih pristopov k glasbi ter Mauricia Valdésa san Emeteria, v Sloveniji živečega mehiškega zvočnega eksperimentatorja. Prvi od štirih spletnih decembrskih koncertov bo že ta torek, 1. decembra, v fokusu in predkoncertnem pogovoru pa bo skladateljica Petra Strahovnik in njeno delo Bistvo (Essence), ki bo tega dne doživelo krstno izvedbo.
Aprila prihodnje leto načrtujejo še dva koncerta, upajo, da ju bodo že lahko izvedli v živo v dvorani Slovenske filharmonije (SF). Vsa dela na festivalu razen ?Corporel (1984) skladatelja Vinka Globokarja bodo v Sloveniji slišana prvič.
Sicer pa so za kuratorja oziroma osrednjega skladatelja na prvem festivalu izbrali češkega skladatelja Ondřeja Adámeka (1979), ki ga izvajajo najprestižnejši ansambli in komorne skupine po svetu. V Ljubljano naj bi prišel aprila. »Zdelo se nam je,« pravi Pompe, »da če začenjamo nov festival, da ga moramo z zvezdo. Verjetno ime Adámek v Sloveniji nič ne pomeni, a je ta hip zvezda. Zanimalo pa nas je tudi ustvarjanje v vzhodnoevropskih državah, ki po navadi na festivalih ni v središču, so pa te države na neki način nam bolj primerljive.«
Pompe še dodaja, da Adámek sodi v krog uspešnih novodobnih skladateljev, kot sta naša Nina Šenk in Vito Žura. »Adámek piše tip sodobne glasbe, ki hkrati ne daje kakšnih koncesij, a v tej ležernosti ni dolgočasen, vsaka nota ima zadaj neki štos, foro, tako kot pri Žuri; ta glasba je zelo komunikativna.«
Getoizirani prostori
Festival Forum nove glasbe je sicer želel nadaljevati tradicijo festivala Slowind, ko je ta leta 2018 izgubil državno podporo, saj je pomembno vplival na slovenski glasbeni prostor s spodbujanjem domače in tudi tuje (po)ustvarjalnosti, javnost pa seznanjal s temeljnimi deli sodobnega časa. Pozneje je festival vendarle pridobil sredstva in nadaljuje izpeljavo načrtovanih koncertov, sicer pod drugim imenom, Slowindova pomlad 2020, poslušalci pa smo tako dobili dva festivala, ki bosta skrbela, da tudi do nas pridejo najnovejši estetski in kompozicijski tokovi.
V zadnjih letih se je v našem prostoru izoblikovalo kar nekaj scen, kjer se dela oziroma posluša kakovostna sodobna glasba, celo Slovenska filharmonija je z novim vodstvom zastavila abonma sodobne glasbe. A po mnenju dr. Pompeta gre za nekakšno getoizacijo teh prostorov. »To je tako, kot če bi imela SNG Drama Ljubljana poseben abonma dram, ki so nastale v 20. stoletju, in poseben Shakespearjev abonma. Kljub temu so stvari na tej glasbeni sceni dobro zastavljene. Manjkajo le povezave med njimi, s tem pa tudi izmenjava publike.« Zato želijo s festivalom prihodnje leto tudi v druge prostore, ne le v SF. Dogovarjajo se z Zavodom Sploh, Kinom Šiška, kjer bi po prvotnih načrtih moral biti koncert že letos, ter še nekaterimi prizorišči. »Zakaj pa ne tudi Metelkova,« se smeje Pompe.
