Kot so sporočili iz Evropskega parlamenta, morajo države članice uvesti vsaj enega od učinkovitih mehanizmov, ki bo kvalificiranim organizacijam, kot so na primer potrošniške, omogočal zastopniške tožbe, s katerimi bodo zahtevale odškodnino, sodne prepovedi in nadomestitev ali popravilo izdelka v imenu skupine potrošnikov, oškodovanih zaradi nezakonite poslovne prakse oziroma kršitve zakonodaje EU. Organizacije, ki bodo v imenu skupine potrošnikov sprožile čezmejne postopke, bodo morale povsod po EU izpolnjevati enake kriterije. Morale bodo biti neprofitne organizacije, dokazati bodo morale določeno stopnjo stabilnosti in dokazovati ukrepanje v imenu javnosti.
V primeru postopkov na domačem trgu pa bodo morale v celoti izpolnjevati kriterije po nacionalni zakonodaji. V pravila bodo vgrajene tudi ustrezne varovalke v izogib zlorabam sistema. Organizacije bodo morale pripraviti ustrezne postopke, s katerimi se bodo izognile morebitnim konfliktom interesa in zunanjim vplivom. Kolektivne tožbe bo mogoče sprožati proti trgovcem v primeru domnevne kršitve zakonodaje EU na številnih področjih, kot so na primer varovanje podatkov, potovanja in turizem, finančne storitve, energetika in telekomunikacije.
Sodna odločitev, ki bo pri določenem podjetju ugotovila kršitve, bo služila kot dokaz za obstoj kršitev v drugih postopkih proti nekemu podjetju s sorodno vsebino. Direktiva EU o skupinskih tožbah potrošnikov bo začela veljati 20 dni po njeni uradni objavi. Nato bodo imele države članice dve leti časa, da direktivo prenesejo v nacionalne zakonodaje, v naslednjem koraku pa bodo morale nova pravila uveljaviti v šestih mesecih. V nekaterih članicah potrošniki že lahko sprožijo skupinske tožbe na sodiščih, a po novem bo ta možnost na voljo v vseh državah EU. Skupinske tožbe so zelo znane v ZDA, v zadnjem času pa so bolj aktualne tudi v Evropi, predvsem v luči afere z goljufanjem pri meritvah izpustov vozil.