Naj pri tem takoj pojasnimo dve stvari. Prva je, da nas mora glede psihoaktivnih substanc v prometu vse v prvi vrsti zares močno skrbeti dejstvo, da je v teh negotovih časih bistveno več voznikov kot sicer »pozabilo« na to, da se za volan nikoli in nikdar ne smemo usesti vinjeni. Ob podatku, da so kar 40 odstotkov smrtnih prometnih nesreč vozniki letos zakrivili zaradi vožnje pod vplivom alkohola, bi morali pri pristojnih tuliti vsi alarmi. Sploh če upoštevamo, da je bil pred tem dolga leta ta delež okoli tretjine (lani denimo 32 odstotkov) in se je vseskozi poudarjalo, da ga je nujno znižati, zdaj pa se je – zvišal. Druga stvar pa je, da je, ko pišemo o višji porabi tablet, vsekakor treba poudariti, da zdravila predvsem – zdravijo. In na tak način pri tistem, ki jih jemlje, preprečujejo situacije, ki bi bile lahko zanj kot voznika nevarnejše, kot če tablet ne bi jemal. Zato nikakor ne gre spregledati, da so mnogi po njihovi zaslugi precej varnejši vozniki, kot bi bili sicer. A seveda je tu tudi druga plat.

Če pogledamo njen ekstrem, je treba poudariti, da nekatera zdravila na sposobnost vožnje posameznih voznikov vplivajo enako kot močna alkoholiziranost ali prepovedana mamila. Odgovornost vsakega voznika pri tem je, da preveri, ali lahko zdravila vplivajo nanj. Tudi tista, ki na embalaži nimajo opozorilnega znaka, posebnega trikotnika, namreč na psihofizične sposobnosti nekaterih posameznikov lahko vplivajo do te mere, da za volanom ne bo stoodstoten. Če gremo spet v ekstrem, bi lahko za primer denimo navedli tako »nedolžno« reč, kot so kapljice za oko, ki vplivajo na vid ali povečajo občutljivost očesa za svetlobo.

No, precej večja pozornost je medtem nujna ob uživanju zdravil, ki imajo na embalaži zabeležen simbol praznega trikotnika. Ta namreč pomeni relativno prepoved upravljanja vozil. Se pravi, da se vožnja načeloma odsvetuje, a ker na velik del populacije tudi ta zdravila nimajo nikakršnega negativnega stranskega učinka, posameznik lahko vozi na lastno odgovornost, če se počuti sposobnega. Četudi bi se počutil tako, pa voznik svobode izbire nima v primeru, da uživa zdravila z oznako polnega rdečega trikotnika na embalaži. Ta namreč pomeni absolutno prepoved vožnje.

Kar bi moralo sicer veljati tudi za uživanje alkohola. Bi morda pomagalo, če bi tudi na embalažo z njegovo vsebino dodali (velik) rdeč trikotnik?