Namesto da bi med slovenskim okraševanjem Vatikana po njem odmevala glasba, ki bi jo v živo igrali člani ansambla Saša Avsenika, bo poleg drugega okrasja iz Slovenije tja odpotoval le Avsenikov adventni venec. Sašo Avsenik ga je pred nedavnim izdelal pod mentorstvom in budnim očesom Sabine Šegula, cvetličarke, ki s kolegom Petrom Ribičem že vrsto let pred božičem in veliko nočjo okrašuje tamkajšnjo baziliko svetega Petra. Adventni venec, ki ga je izdelal glasbenik, nastopa tudi v videospotu, ki so ga posneli glasbeniki in ga bodo poslali v Vatikan. »Ko so me ljudje videli z izdelkom, so sklepali, da imam zaradi odpadlih koncertov veliko časa, ki ga bom namenil za izdelavo adventnih vencev, in so že spraševali, kje lahko oddajo naročila,« malo za šalo omeni glasbenik.
Ne nastop, to bi bilo doživetje
Z ansamblom bi moral Sašo Avsenik igrati ob postavljanju slovenske smreke na Trgu sv. Petra. Ideja je dozorela konec poletja, potem pa so jo zaostrene razmere ob epidemiji koronavirusa in vse strožje omejitve odnesle. »Upam, da v prihodnost,« pravi in si želi nove priložnosti za nastop. »V Vatikanu sem bil trikrat, z družino, s šolo in z ansamblom kot turist. Ampak igrati tam bi bila posebna čast, ki ni dana vsakomur. Vsekakor bi bilo to posebno doživetje,« razmišlja in doda, »sem pa vesel, da letos v Vatikanu sodelujem vsaj simbolično.«
In kako mu je šla izdelava adventnega venca? »Delo je bilo sproščujoče, Sabina Šegula me je zalagala z zelo natančnimi in koristnimi navodili, tako da mi je kar šlo,« pravi Sašo Avsenik. To sicer ni bil njegov prvi tovrsten izdelek. »Je bil pa prvi po dolgem času. Ob koncu osnovne šole sem na dnevu odprtih vrat obiskal Biotehniški center Naklo, kjer so nam med programi predstavili tudi cvetličarstvo, in sicer tako, da smo izdelovali adventne venčke,« se spominja svojega prvega. Tokratni pa po vsej verjetnosti tudi ne bo njegov zadnji, saj se je nad izdelavo navdušil in pri tem, kot je priznal, užival.
Letošnji december bo za ustvarjanje spominov
»Decembrski čas se mi zdi čaroben. Dnevi so krajši, žena je navdušena nad okraševanjem doma in to počne z velikim veseljem. Imava tudi smrekico in jaslice, ki sva jih dobila za poročno darilo. Zdaj ko so otroci majhni, jim skušava prikazati, da je to družinski čas. Zavedam se, da nam je zaradi epidemije bolj podarjen kot pretekla leta,« pravi naš sogovornik. »Z ansamblom smo imeli v preteklih letih v tem času veliko nastopov, letos pa ga bom lahko preživel z družino. Denar se da zaslužiti pozneje, spominov pa ne moreš nadoknaditi,« dodaja.
A čas za družino si je Sašo Avsenik vselej vzel za božič, česar ga je naučil slavni dedek Slavko Avsenik. »Ata je vedno poskrbel, da je bil za božič prost in ga preživel v širšem družinskem krogu. Zadnji nastop je imel običajno že 19. decembra, potem pa je bil prost skoraj do novega leta,« se spominja njegov vnuk. Tako dolgega premora člani ansambla Saša Avsenika vseeno nimajo, razen letos, ko bodo skušali dneve brez koncertov čim bolj izkoristiti za dejavnosti z bližnjimi.
