Priznam, očarali so me ta plemenitost in bogastvo duha, ta nežna, rahločutna in nerazumljena duša, neskončno me je postalo sram, da sem bil doslej tako nehvaležen za vse te darove. Da bi si vsaj malo oprostil, sem segel po atlasu zvezd, da bi vsaj zvedel, na katerem zarukanem planetu živim, da si vselej tako nenatančno razlagam in berem misli in namere tega človeka, a sem odkril le to, da na skupnem pač ne živiva.
Josip Meden, LjubljanaNa katerem planetu živim? Na istem z Janšo gotovo ne
Ker se mi zdi za zdravje koristneje, da se v večernih urah gledanju in poslušanju našega premierja izognem, sem zapis pogovora z njim prebral na portalu MMC RTV Slovenija. Zjutraj prenesem več. Kakšna pronicljivost duha, kakšna besedna umetnost, kakšna zatajevana skromnost in bolečina preganjanega in okradenega človeka, kakšen pogum, nesebično in vizionarsko razdajanje za pravno ozaveščen in demokratičen razvoj Slovenije, Evrope in ZDA in naposled, kakšna sklepna sočutnost do presunjenega novinarja z masko…