Kakšni motivi so vodili Omerzo, morda ve le on. Iskanje resnice mednje gotovo ne sodi. Omerza namreč iz resničnega podatka naplete lažnivo interpretacijo. Verjamem, da večina slovenskih bralcev, poslušalcev in gledalcev takšni metodi ne nasede, je pa to vsekakor škodljivo za ugled novinarskega poklica.
Za ilustracijo tega postopka naj omenim eno od osrednjih zgodb v Omerzovi knjigi z naslovom Pravi obraz Janeza Stanovnika. Gre za sprejem mojega očeta v Komunistično partijo leta 1944. To seveda ni nič posebnega, saj so takrat v partijo vstopili številni ugledni krščanski socialisti. Glede na zapletene politične in vojaške silnice tistega časa je to najbrž predmet proučevanja kompetentnih zgodovinarjev, ne pa »ljubiteljskih raziskovalcev arhivov«. Torej, iz splošno znanega dejstva (sprejem očeta v partijo je opisan v biografski knjigi Viharno stoletje, Ustanova Franca Rozmana - Staneta, 2013) Omerza brez kakršnihkoli dokazov izpelje sklep, da naj bi moj oče pri voditeljih države ovajal Edvarda Kocbeka. Če bi Omerza vsaj malo poznal življenjepis človeka, o katerem je napisal knjigo, bi vedel, da je to tudi fizično nemogoče. Oče je bil namreč še pred osvoboditvijo premeščen v Beograd, nato v New York, pa nazaj v Beograd. V Ljubljano se je vrnil šele leta 1962 in je nato leta 1965 odšel v Ženevo, kjer je ostal do leta 1983. Ves ta čas s Kocbekom ni imel stikov. Torej ni imel česa »poročati nadrejenim«.
Druga takšna zgodba oziroma »odkritje raziskovalca arhivov« je brošura, v kateri so trije ameriški študentje opisali intervju, ki so ga imeli z mojim očetom. Tudi o tem je govor v knjigi Viharno stoletje, kjer je oče pojasnil, da gre za provokacijo McCarthyjevih pristašev. Takrat, leta 1953, je bila namreč protikomunistična gonja pod vodstvom senatorja Josepha McCarthyja proti levo usmerjenim intelektualcem, novinarjem, umetnikom in znanstvenikom v ZDA na vrhuncu. Podobno primitivno gonjo proti mojemu očetu danes v Sloveniji uprizarja Igor Omerza.
Koga ali česa se torej bojijo Omerza in njegovi meceni? Janeza Stanovnika prav gotov ne, ker jim ne more sam odgovarjati na njihove pritlehne in lažnive obtožbe. Motijo jih vrednote, za katere se je zavzemal. To pa so vrednote antifašizma in antinacizma, na katerih je zgrajena povojna demokratična in civilizirana Evropa.
ALEŠ STANOVNIK