Na kriptoborzi Bitstamp je bil bitcoin nekaj pred 9. uro zjutraj vreden 18.025 dolarjev, s čimer se je od torka podražil za 7,54 odstotka. Ponoči je dosegel že vrednost 18.467 dolarja. V evropski valuti je njegova vrednost trenutno 15.237 evrov.
Nad mejo 18.000 dolarjev je bil bitcoin nazadnje decembra 2017, poročajo tuje tiskovne agencije. V istem mesecu je dosegel tudi najvišjo vrednost doslej, malenkost nad 20.000 dolarji.
Rast bitcoina se pospešuje. Prejšnji teden je vrednost omenjene kriptovalute prvič po začetku leta 2018 prebila mejo 16.000 dolarjev, v torek pa je bila že nad novo psihološko pomembnim mejnikom. Za mejo 18.000 dolarjev je bitcoin potreboval manj kot en dan. Nekateri tako že napovedujejo, da bi lahko bila kmalu dosežena ali presežena doslej najvišja vrednost v zgodovini bitcoina.
Bitcoin je na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov (blockchain) osnovana kriptovaluta, ki jo je leta 2008 izumila oseba ali skupina oseb pod psevdonimom Satoshi Nakamoto. Njegova ali njihova prava identiteta še danes ostaja neznana. Na trgu so jo ponudili leta 2009, takrat je bil bitcoin vreden le nekaj dolarskih centov.
Tako kot ostale kriptovalute bitcoin ni reguliran, kar pomeni, da nad njim ne bdi nobena centralna banka, niti ni podprt s strani katere od držav. Kot ostale kriptovalute se bitcoin uporablja kot plačilno sredstvo za dobrine in storitve, da se ga zamenjati tudi za druge valute.
Konec leta 2017 je cena bitcoina, pa tudi številnih drugih kriptovalut, dosegla rekordno vrednost. Bitcoin je bil takrat vreden več kot 20.000 dolarjev, a je nato v manj kot mesecu dni padel pod 10.000 dolarjev. Marca letos je tudi na kriptovalute vplival izbruh globalne pandemije covida-19, ko se je bitcoin spustil pod 4000 dolarjev. Od takrat pa se postopoma, a vztrajno ponovno krepi.
Rast je bila pričakovana
Rast je bila pričakovana po t. i. prepolovitvi (halving) maja letos. Kriptovalutam gre po ocenah strokovnjakov na roko tudi negotovost na globalnih finančnih trgih, ko se je vse več tradicionalnih investitorjev pripravljenih spogledovati s kriptovalutami. Zagovorniki kriptovalut jih namreč vidijo kot varno zavetje, podobno kot zlato, kamor vlagatelji usmerjajo sredstva v času gospodarskih turbulenc. Zaradi fiskalnih in monetarnih ukrepov, ki jih vlade sprejemajo v času boja proti covidu-19, so trenutno manj privlačna vlaganja v klasične valute, kot je denimo dolar.
Prav tako so zanimanje za kriptovalute v zadnjem času izrazili nekateri vidni vlagatelji, sprejela pa so ga tudi nekatera podjetja. Plačilni sistem Paypal je tako nedavno uporabnikom omogočil plačevanje z digitalnimi valutami.
Kritiki kriptovalut, tudi bitcoina, sicer opozarjajo na številne nevarnosti teh nosilcev vrednosti. Pomanjkljiv nadzor in regulacija namreč omogočata izkoriščanje teh valut za pranje denarja ali financiranje teroristične dejavnosti, zelo privlačna tarča so za hekerje, mnogi posamezniki pa so se v luči velikih nihanj vrednosti v kripto mrzlici leta 2017 in sledečem padcu v začetku leta 2018 tudi močno opekli pri svojih investicijah.
