Ko je Barack Obama leta 2017 odšel iz Bele hiše, si je zastavil cilj, da v letu dni napiše knjigo spominov o svojem predsedovanju. Dvanajst mesecev se je raztegnilo na skoraj štiri leta. Zdaj, tik po predsedniških volitvah, ki jih je izgubil do njega izredno kritični republikanski predsednik Donald Trump, bodo Američani za 45 dolarjev le dobili vpogled v razmišljanje prvega temnopoltega voditelja v zgodovini države.
V pogovoru za CBS je Obama dejal, da je knjigo naslovil Obljubljena dežela zato, ker bi Američani po njegovem morali verjeti in si prizadevati, da ustvarjajo bolj popolno unijo. Ne popolno, ampak čim bližje popolnosti, pravi. Obama na 768 straneh popisuje svojo politično pot, ki ga je 20. januarja 2009 pripeljala v Belo hišo – in predvsem, kaj se je tam dogajalo v letih 2009–2017, ko tudi ni manjkalo ljudi, ki »so bili prestrašeni nad temnopoltim moškim«, ki bo vodil državo.
To je samo prvi del, saj napoveduje še drugega. Zanimanje je menda izjemno, tako da so za ameriški trg natisnili 3,4 milijona izvodov, še 2,4 milijona pa za mednarodni trg – knjiga bo prevedena v najmanj 24 jezikov.
Knjige spominov ameriških predsednikov ali kar politikov nasploh običajno ne prinašajo tako odmevnih odkritij, kot ko jih o njihovih vladah pišejo drugi – kot je bilo zadnja štiri leta ves čas videti ob poplavi knjig o dogajanju v Trumpovi vladi. Ponujajo bolj vpogled v razmišljanje voditeljev, ki so za tipkovnico običajno tudi bolj odprti za priznanje kakšne napake, do določene mere. »V času gromozanskih mitov se Obama s pripovedovanjem zgodbe demitizira,« so denimo o njegovi knjigi zapisali v New York Timesu. Izid knjige je Obama pospremil z vrsto intervjujev, v katerih pa je predvsem komentiral aktualno stanje v Ameriki. Za The Atlantic je denimo dejal, da so lažne novice in njihove posledice, ki moralni lok odmikajo od pravice in resnice, »največja grožnja naši demokraciji«. agencije
