Bogomir Strašek, predsednik sveta Gazela: V krizi je treba vztrajati, ne reči, ne grem se več

Dvajset let za tak projekt je dolga doba z več vidikov. Prvi je, da ta projekt traja in napreduje ter s tem kaže svojo stabilnost, stalnost, zanesljivost, uporabil bi izraz, ki ga uporabljamo tudi v gospodarstvu, to je trajnost, in da je dolgoročno konkurenčen v našem okolju. Predvsem pa je, ko gledamo prehojeno pot, pomembno, da je bil v teh letih tako dobro voden in strokovno podprt, da je bil izbor gazel zelo kakovosten. To izkazuje tudi analiza zlatih gazel, ki je pokazala, da dobro poslujejo, se dolgoročno razvijajo, so konkurenčne na svojem področju in dosegajo nadpovprečne rezultate. V projektu aktivno sodelujem zadnjih deset let in moram reči, da je mene in naše podjetje potegnil vase in da smo tudi na račun sodelovanja v njem morda naredili nekaj več, kot bi sicer.

Za to sta dva razloga, ki sta povezana s problemom covida-19 oziroma z delovanjem in zapiranjem trgov. Letos so podjetja lahko zakasnila z oddajo zaključnih računov za lansko leto in zato podatki, po katerih bi lahko naredili kakovosten izbor najhitreje rastočih podjetij, niso bili na razpolago pravočasno, da bi začeli aktivnosti za regijske izbore. Predvsem pa je izbor otežilo zapiranje regij, občin in omejevanje množičnih shodov. Nismo želeli eksperimentirati samo zato, da bi letos razglasili gazele, čeprav bi zelo radi, saj je jubilejno leto, ki smo ga nameravali posebej proslaviti. To, kar bomo letos zamudili, bomo s proslavitvijo dvajsete obletnice projekta nadomestili prihodnje leto.

Pomembno je osnovno sporočilo, da se z dobrim delom in zavzetostjo da nekaj doseči v slovenskem prostoru, kljub temu da se dostikrat jezimo na gospodarske okoliščine, nekonkurenčno okolje ali težave z zakonodajo. Gazele kljub vsemu kažejo, da se z dobrim delom, pravilno usmerjenostjo in dobrimi cilji da doseči nadpovprečno dobre rezultate. To ni samo hitra rast, kar je osnovna značilnost gazel, ampak tudi kakovost, ki se kaže v doseženi dodani vrednosti, ki je nadpovprečna v primerjavi s slovenskim gospodarstvom, in v finančnih izkazih podjetij, ki so uvrščena v najvišji bonitetni razred. Ti zgledi so pozitivni in podjetja potegnejo za seboj. Pri tem je pomembno, da podjetje stalno dobro posluje in da dosega rezultate, ki so boljši od teh, ki jih potrebuje za normalen razvoj. Gazele naredimo več od pričakovanj, več, kot delajo povprečna podjetja, bolj se trudimo, imamo v sebi energijo, ki jo usmerjamo v doseganje dobrih rezultatov, v napredek, in pričakujemo, da bo naš zgled potegnil za sabo tudi druga podjetja v širšem slovenskem prostoru.

V izbor Gazela pridejo podjetja, ki so po statističnih podatkih med najhitreje rastočimi, za sodelovanje pa želimo pridobiti tista med njimi, ki lahko dajo garancijo za dolgoročni trajnostni razvoj. Ko smo se pogovarjali, koga bi povabili, da bi sodeloval v projektu, sem govoril z veliko podjetji. Razlogov, da ne želijo sodelovati, je več. Nekatera se ne želijo izpostavljati, nekatera se bojijo, da bodo preveč na očeh, tudi davčni upravi. Ampak lahko rečem, da v mojem podjetju s slednjo nismo imeli nobene slabe izkušnje, mogoče več pozitivnih, prav tako z državnimi organi. Priznati je treba, da ko si enkrat vključen v ta projekt, te to zelo angažira, ti pobere nekaj moči in energije, že sodelovanje z mediji je kar obremenjujoče. Podjetja, ki so večinoma majhna ali srednje velika, si težko ali si ne želijo naložiti še drugih obremenitev. Ne zavedajo pa se, kako pomembno je prevzeti te obveznosti, kajti tudi to je sestavni del uspeha. Če dolgoročno razmišljaš o razvoju podjetja, zlasti družinska imajo željo, da bi ga razvijalo več generacij, je treba prevzeti vsa bremena, ki spadajo v to zgodbo. En del je tudi publiciteta, ki je pomembna ne samo za to, da boš prodajal in dobil prihodke, ampak tudi za to, da se širi medsebojno spoštovanje in da se postavijo temelji, ki so pomembni, da podjetje dolgoročno dobro posluje. Zato smo se dogovorili, da si bomo vsi člani sveta Gazela, zlasti pa zlate gazele, v svojih okoljih z osebnim zgledom še bolj prizadevali, da nagovorimo dobra hitrorastoča podjetja, da se vključijo v ta projekt.

Ne popuščati, ne odstopiti, ne reči, jaz se ne grem več. V krizi je treba vztrajati. V zgodovini našega podjetja, to je že 50 let, sem bil velikokrat v zelo hudih stiskah. Najhuje je bilo leta 1992, ko je vse propadlo. Pa sem rekel, moramo iti naprej, čeprav včasih ne veš, kako boš. V težavah je treba biti »polivalenten«, biti v stanju narediti še kako drugo stvar, če ne moreš ravno tiste, ki jo imaš v osnovni dejavnosti, da se prebiješ in preživiš, da ohraniš zdravo jedro in ključne kadre, ki so potrebni za razvoj. Po vsaki krizi pride nov razvoj in takrat moraš biti sposoben izkoristiti ugodnejše razmere, to pa lahko, če imaš dober kader, če imaš tisto jedro, na katero se lahko nasloniš. Kadri so ključ, denar se že dobi in bo na razpolago za investicije tudi po koncu te krize. Pomembni so pravi ljudje. Drugi moj nasvet za prihodnost pa je, ko je konjunktura, ko ti gre dobro, je treba dati nekaj na stran za hude čase. Če je podjetje v krizi hudo zadolženo in brez ficka v žepu, je to velikanski problem. V taki situaciji sem bil z našim podjetjem leta 2007 in 2008, ko smo bili hudo zadolženi. Takrat sem si rekel, nikoli več. Najprej smo se razdolžili in takoj, ko sem mogel, sem dal nekaj denarja na stran za krizne čase. Kajti ko si v težavah, se ne smeš ukvarjati samo s tem, kje si boš izposodil denar, takrat moraš iskati posle, kajti ti pomenijo izhod iz krize, ne banke. Banke te podprejo, ampak če se preveč ukvarjaš z njimi, izgubljaš dragoceni čas, ki bi ga moral porabiti za iskanje rešitve prihodnjega poslovanja. Rešitve so namreč v razvoju, v povečani konkurenčnosti, v povečanih naročilih, novih poslih, novih pogodbah, mogoče tudi v drugačnih proizvodih ali drugačni dejavnosti, v katero se mora usmeriti podjetje.

Pričakujem, da bo projekt še naprej deloval kot svetilnik, ki pomaga povečevati podjetnost v Sloveniji in dvigovati uspešnost slovenskega gospodarstva. Obenem daje pogum tistim, ki začenjajo s svojim poslom, in tudi tistim, ki so zašli v težave, pa včasih mislijo, da ni poti naprej. Poznam veliko zgodb naših gazel, tudi zlatih, ki so bile v preteklosti, vključno z nami, v nemogočih situacijah. Lahko bi rekli, da ni bilo možnosti, da bi podjetja preživela, pa smo vendarle prišli z razvojem zelo daleč in se danes lahko pohvalimo z nadpovprečno dobrim poslovanjem. Projekt Gazela bo živel naprej, še pomembneje pa je, da bo poleg časopisne hiše Dnevnik, ki ga vodi, imel tudi širšo podporo v okolju, da torej ne bo samo projekt Dnevnika, ampak da bo to širši slovenski projekt.