Ameriški mediji so Joeja Bidna za zmagovalca predsedniških volitev razglasili na podlagi analiz preštetih glasov, ki so pokazale, da ga Donald Trump ne more več ujeti, toda na uradne rezultate bo treba še počakati. Na to se sklicujejo tudi v nekaterih prestolnicah, od koder Bidnu še niso poslali čestitke, denimo v Moskvi in Pekingu. Če bi gledali strogo po črki ustave, Biden še ni izvoljen. Tudi zato so v napetem ozračju med njim in Trumpom ter delom republikanske stranke teoretično še mogoči zapleti. Do končnega razpleta volitev je še nekaj korakov.
1. Štetje glasov marsikje še poteka in bo še nekaj časa. V mnogih zveznih državah še sprejemajo glasovnice po pošti, če le imajo poštni žig vsaj na dan volitev 3. novembra. Najdaljši rok imajo v Kaliforniji: takšne glasovnice sprejemajo še 17 dni po volilnem dnevu.
2. Ko bodo ti roki mimo in glasovnice preštete, bo čas za uradno potrditev rezultatov v posamezni zvezni državi. Datumi, do kdaj je to treba storiti, se spet razlikujejo: ponekod jih potrjujejo teden dni po volitvah, najkasneje pa 8. decembra. V tem času preverijo točnost rezultatov in rešijo morebitne spore. Najkasneje do 8. decembra bi torej morali biti končani tudi vsi sodni postopki, ki jih napoveduje Donald Trump.
Vendar v ZDA volilci dejansko ne volijo predsedniškega kandidata, ampak elektorje njegove stranke – gre za njene zaupanja vredne osebe, ki jih stranka izbere že pred volitvami. Šele ti elektorji potem izvolijo predsednika. Zmagovalcu v posamezni zvezni državi pripadejo vsi njeni elektorski glasovi ne glede na to, za koliko je zmagal (delni izjemi sta zvezni državi Maine in Nebraska).
3. Na ponedeljek po drugi decembrski sredi (14. decembra) se elektorji posamezne zvezne države zberejo v njeni prestolnici in oddajo glasove. To bo dejansko glasovanje za novega predsednika. Načeloma elektorji glasujejo za predsedniškega (in podpredsedniškega) kandidata stranke, ki jih je imenovala, se pa redko zgodi tudi drugače. Največ primerov je bilo prav pred štirimi leti, ko je pet demokratskih elektorjev glasovalo za Donalda Trumpa, dva republikanska pa za Hillary Clinton. Večina držav ima zakone, ki to onemogočajo ali pa takšne »nezveste elektorje« kaznujejo.
Pri potrjevanju volilnih izidov in elektorjev pa teoretično lahko pride do zapletov, če se oblasti v neki zvezni državi ne strinjajo o zmagovalcu. Zgodilo se je že, da so dali glasovalno pravico elektorjem obeh strank.
4. Glasovi vseh 538 elektorjev iz vseh zveznih držav in okrožja D.C. morajo do 23. decembra prispeti v ameriški kongres. Ta potem 6. januarja na skupnem zasedanju obeh domov prešteje glasove. Zasedanje vodi podpredsednik države, torej Mike Pence. Mogoči so ugovori na glasovanje v posamezni zvezni državi, ki jih obravnavajo, če jih podpišeta vsaj en član predstavniškega doma in en senator (to se je zgodilo leta 2004 v primeru volitev v Ohiu, kjer je George W. Bush precej tesno premagal Johna Kerryja, kar je bilo odločilno za razplet volitev). Takšen ugovor obravnava kongres, ki tudi razrešuje spore, če bi kakšna zvezna država res poslala dvojne glasove elektorjev. Lahko pa bi se zgodilo, da bi predstavniški dom, v katerem bodo imeli večino demokrati, in senat, v katerem se večina obeta republikancem, presodila različno. To bi lahko vodilo v slepo ulico.
5. 20. januarja uradno priseže novi predsednik in na ta dan poteče mandat Donaldu Trumpu in Miku Penceu. Če pa zaradi omenjenih mogočih zapletov ali kakšnega drugega razloga še ne bi bil znan novi predsednik, bi vršilka dolžnosti predsednice države postala Nancy Pelosi, predsednica predstavniškega doma, in sicer dokler ne bi v kongresu potrdili oziroma izbrali novega predsednika.
