Sebastijan Valentan je zagnan in ambiciozen teolog, 1. avgusta je zasedel položaj župnijskega upravitelja v Malečniku. V kraju ob vznožju mariborskih vinorodnih goric je sklenil nemudoma izvesti opazne spremembe. Cerkev svetega Petra bo prihodnje leto doživela dolgo pričakovano prenovo zvonika, je napovedal. Že zdaj pa je udejanjil podzemni projekt: s pomočjo faranov je prenovil skoraj 300 let staro grobnico, ki so jo doslej poznali le redki.
Temačnemu prostoru pod cerkvijo so vaščani od nekdaj rekli katakombe. Tako mu pravijo tudi v župniji, čeprav to niso. »Ta izraz je prepoznaven v kraju in smo ga zato prevzeli tudi mi, dejansko pa gre za grobnico oziroma kripto,« se strinja Valentan. Katakombe so bile namreč podzemna pokopališča, ki so se uporabljala v antiki. Najbolj znane so krščanske katakombe, kristjani so jih uporabljali tudi kot svetišča, ker so se v njih zbirali k skupni molitvi ob grobovih mučencev. V četrtem stoletju se kristjanom ni bilo treba več skrivati in so začeli graditi cerkve na površju, posmrtne ostanke pa prenesli v cerkve. In katakombe so za več kot tisočletje utonile v pozabo.
Kostnica po vzoru švicarskih katakomb
Grobnica pod malečniško cerkvijo je bila izkopana šele leta 1730. Zajema 64 grobnih niš, od katerih je 14 zazidanih. Kamnite spominske plošče v latinščini navajajo, da v njih počivajo nekateri zaslužni župljani in nekdanji malečniški duhovniki, med njimi malečniški župnik dr. Janez Sittich, ki je dal leta 1730 postaviti cerkev in kripto.
Zakaj je sklenil izkopati tudi tako veliko grobnico, bistveno večjo od tiste v mariborski stolnici? Valentan ne pozna odgovora. »Morda je želel dati temu kraju poseben sloves,« ugiba. Po navedbah strokovnjakov tako velikih tovrstnih struktur s toliko odprtinami za pokojnike ni nikjer drugod v Sloveniji. »Zdaj bodo lahko ljudje prišli in videli, da so res nekaj posebnega,« je ponosen župnik.
V župniji imajo seznam imen, ki so jih v zadnjih stoletjih pokopali v malečniške katakombe. V grobnici pa so tudi posmrtni ostanki več neidentificiranih oseb. Večina jih je bila najbrž pokopanih na ukinjenem pokopališču v okolici cerkve. Potem ko so ga prekopali, so njihove kosti odnesli v kripto. Zdaj so jih zložili v novo zastekljeno kostnico po vzoru švicarskih katakomb.
Ko bodo razmere to dopuščale, bo grobnica odprta za javnost. Ljudje bodo lahko začutili morbidno skrivnostnost tega prostora. Vanj se vstopa z zunanje strani cerkve. Nad vhodom piše: »Bog se usmili verne krščanske duše v vicah.«
Pred prihodom Valentana je bila grobnica zanemarjena. V njej ni bilo električne napeljave, stene so bile vlažne, prezračevanje pomanjkljivo. Župnik in prostovoljci so marljivo očistili tla, sanirali kamniti oltar z vzidanimi relikvijami, uredili razsvetljavo, v cerkvi so odprli kamnit pokrov, ki omogoča prezračevanje, obenem pa obiskovalcu ponuja pogled v katakombe iz cerkve in obratno, podobno kot je v baziliki svetega Petra v Vatikanu.
»Seveda ni mišljeno, da bi katakombe postale turistična znamenitost, to je vendarle zadnji dom pokojnih in do tega se moramo pietetno vesti,« poudarja župnik. Bo dopustno v njej koga pokopati? »Če je danes dopustno trositi pepel naokoli na prostem, ne vidim razloga, zakaj to ne bi bilo izvedljivo. Vendar formalnega postopka ne poznam. Najbrž bi bilo potrebno soglasje Nadškofije Maribor, mogoče še katere druge ustanove.«
Kam vodi skrivnostni rov?
Po stoletnem premoru je župnik v grobnici organiziral še sveto mašo. Datuma ni izbral naključno. Malečniški župniki so 2. novembra, na vernih duš dan, nekoč tradicionalno povabili farane v katakombe na krajšo molitev za pokojne. Tega obreda se iz otroštva spominja tudi krajan Gabrijel Kocbek, ki je pomagal pri sanaciji. »Izkušnja je bila strašljiva,« se skozi masko nasmehne Kocbek.
Mladi duhovni pastir še ni končal svojega projekta z malečniškimi katakombami. Iz prostora namreč vodi rov. Vhod vanj je danes zazidan z velikimi kamni. Po nekaterih pričevanjih naj bi vodil pod reko Dravo na drugo stran Maribora ali pa celo do romarske cerkve Matere Božje na Gorci. Valentan si želi, da bi ga strokovnjaki v prihodnosti podrobno raziskali.