Ukrepi o zaprtju trgovin z nenujnim blagom ostajajo, prav tako omejitve zbiranja več kot šest ljudi in prepoved prehajanja med občinami. Osnovnošolci ostajajo na počitnicah še ta teden, srednješolci pa bodo imeli pouk na daljavo. »Tudi če nam je uspelo delež pozitivnih testov v zadnjih dneh nekoliko zmanjšati, to še zdaleč ne pomeni, da je epidemije konec,« je uvodoma dejal vladni govorec Jelko Kacin. Pritisk težje bolnih po njegovih besedah ostaja močan, povečuje pa se tudi število oseb, ki so zaradi covida-19 umrle. Pričakovati je, da se bo število bolnih in zelo bolnih, ki potrebujejo zdravniško oskrbo, v naslednjih dneh še povečalo. Iz bolnišnic je bilo sicer včeraj odpuščenih 50 oseb. Zaradi covida-19 se trenutno v bolnišnicah zdravi 868 bolnikov, 135 na intenzivni negi. Umrlo je 25 oseb.
Zdravstvena stroka strokovno odlično usposobljena, vse večji problem izgorelost
V nadaljevanju je besedo prevzel izredni profesor dr. Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor. »Na žalost se število hospitaliziranih v naši ustanovi povečuje, v zadnjih dveh dneh se je povečalo za približno 20 odstotkov, v tem trenutku imamo torej hospitaliziranih 120 bolnikov, 26 pa jih potrebuje intenzivno terapijo.« V mariborskem kliničnem centru so odprli dodatne kapacitete za intenzivne postelje, v naslednjih dneh načrtujejo zapolnitev dodatnih 16 tovrstnih postelj, covid-19 bolniki pa se bodo odslej nameščali tudi na dislociranem oddelku za pljučne bolezni na Pohorju. Prostora bo predvidoma za dodatnih 50 pacientov.
»Umrljivost v intenzivni terapiji v Nemčiji v času prvega in tudi drugega vala je približno 50-odstotna. V naših ustanovah je 30-odstotna, kar je sicer veliko, ampak bistveno manj kot v drugih razvitih državah,« je dr. Vogrin izpostavil strokovno usposobljenost in odlično delo kadra v Mariboru in širše v Sloveniji. Opozoril je še na vse večjo izčrpanost kadra, v vseh ustanovah namreč beležijo vse več odsotnosti, ki pa niso zgolj posledica okužb in karantenskih odstotnosti, temveč tudi izgorelosti, kar bo eden izmed problemov v prihodnjih tednih. Na bolniškem staležu je trenutno v UKC Maribor več kot 300 ljudi. »Kar je za našo ustanovo zelo veliko. Na srečo imamo veliko prostovoljcev, predvsem študentov medicine in zdravstvene nege, za zdaj se je na naš poziv v delo vključilo tudi deset zdravnikov koncesionarjev,« je dejal Vogrin, ki pa meni, da bo potreba dodatna pomoč koncesionarjev in nekaterih bolnišnic, kjer so začasno ukinili redno delo.
Kar se zdravstvene opreme tiče, so pomanjkanje, na katerega so iz Maribora opozarjali še prejšnji teden, sicer za zdaj rešili. Kolegi iz UKC Ljubljana so jim posodili deset ventilatorjev, še deset so jih prejeli iz blagovnih rezerv, v naslednjih dneh pa pričakujejo še dobavo okoli 20 ali celo nekaj več, ki so jih naročili sami. Stekla je tudi dobava infuzijskih črpalk in perfuzorjev.
Potencialni tretji val
V nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano opravijo kar 50–60 odstotkov vseh testiranj, je nato razložila primarij doc. dr. Irena Grmek Košnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Klinična mikrobiologinja, epidemiologinja in študentka prvega evropskega študija preprečevanja okužb je dejala, da za covid diagnostiko pokrivajo v bistvu celo Slovenijo, z izjemo osrednjeslovenske regije.
Grmek Košnik je pojasnila slabe razmere na Gorenjskem. V gorenjski regiji je bila namreč na začetku oktobra incidenca 89, tekom meseca pa se je število okuženih na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh povzpelo celo do 1978. »Del odgovora se verjetno skriva v bolezni sami. Kar 85 odstotkov oseb namreč preboleva bolezen v zelo blagi obliki, torej se ne počutijo posebej slabo, tako da kljub bolezni hodijo okoli.« Kot drugi vzrok je nato navedla, da od 12. oktobra pa do prejšnjega tedna ni bilo urejenega nadomestila za osebe, ki so imele visoko tvegan stik, ljudje pa so posledično vseeno odhajali na delo. Epidemiologinja osebno misli, da ta dejavnik k stanju prispeval največ. Kot tretji dejavnik pa je navedla številna zasebna druženja, kar se je pokazalo tudi pri anketiranju. Izstopali so rojstni dnevi, poroke, skupinski športi, posamezne prireditve, druženja pred stanovanjskimi objekti in na igriščih. So se pa razmere v luči popolnega zaprtja izboljšale. »Tudi v literaturi se kaže, da imajo posamezni ukrepi majhen učinek, obratno pa popolno zaprtje države že po nekaj dnevih pokaže rezultate.«
Grmek Košnik je opozorila tudi na spregledano dejstvo, tako imenovano superprenašalstvo. Ker je lahko superprenašalec vsak izmed nas, je epidemiologija pred velikim problemom, kako to ugotoviti. Z orodji, ki so danes na voljo, je ugotavljanje zelo oteženo, olajšuje pa ga raba informacijske tehnologije, med drugim torej tudi aplikacija #OstaniZdrav, ki bi morala po mnenju Grmek Košnik postati obvezna. Na drugi strani so zelo pomembne laboratorijske preiskave, pri čemer so pomembni napovedani hitri antigenski testi. Tretji val lahko po njenih besedah pričakujemo v času, ko bo dejavna tudi gripa. To je v mesecih od decembra do marca. »Tretji val bo zelo zagoneten ravno zaradi gripe. Če se nam bo pojavil pacient z virusno okužbo, dejansko ne bomo vedeli, ali ima gripo ali covid-19, zato je tudi zelo pomembno cepljenje proti gripi,« je poudarila.
Na popoldanski novinarski konferenci je sodelovala psihologinja Eva Kovač
Ob 17:00 uri ke bila na sporedu popoldanska novinarska konferenca. Na njej je prisotna psihologinja Eva Kovač, ki je spregovorila o psiholoških vplivih ukrepov.
»Situacija v kateri smo se znašli je stresna in ni prijetna. Izpostavljeni smo neposredni grožnji lastnemu zdravju in zdravju naših najdražjih. Pojavljajo se dvomi, tesnoba, skrbi, ki so povezani z našim vsakdanjim delovanjem, tako doma kot na delovnem mestu. Ob vsem te se dnevno srečujemo z omejitvenimi ukrepi, ki pa so seveda nujno potrebni za uspešno zajezitev širjenja novega koronavirusa,« je povedala.
Spregovorila je tudi o delu od doma, ki se s časom ne izkazuje za tako praktičnega kot na začetku. Poudarila je, da je pomembno, da tudi pri delu od doma ohranjamo rutine, ki smo jih deležni ob običajnem delovnem dnevu. »Poskusite spiti kavico ob približno enakem času, kot to drugače delate v službi, pojdite na malico in dan si poskušajte strukturirati kar se da enako, kot če bi delali na delovnem mestu,« je svetovala. In spomnila, da moramo z rutinami uvesti tudi to, da nismo ves čas prisotni in si moramo vzeti čas zase.
