V Podgorici so danes pokopali črnogorskega metropolita Amfilohija, ki je bil drugi v hierarhiji srbske pravoslavne cerkve. Umrl je v petek zjutraj v 83. letu starosti v kliničnem centru v Podgorici, kamor so ga 6. oktobra sprejeli zaradi okužbe s koronavirusom, ki naj bi jo vmes že prebolel.
Veličasten pogrebni obred je vodil poglavar srbske pravoslavne cerkve, 90-letni srbski patriarh Irinej ob prisotnosti na tisoče ljudi, tudi srbskega predsednika Aleksandra Vučića (čeprav ga je Amfilohije obtožil izdaje glede Kosova), srbskega člana predsedstva Bosne in Hercegovine Milorada Dodika, mandatarja za sestavo nove črnogorske vlade Zdravka Krivokapića in drugih prosrbskih politikov iz Črne gore.
Na samem pogrebu pa tudi v prejšnjih dneh, ko so množice prihajale pred metropolitovo truplo na Cetinju in ga poljubljale, skoraj nihče ni nosil maske niti upošteval priporočene razdalje. V soboto je bilo v Črni gori, ki ima 600.000 prebivalcev, 275 novih okužb in sedem smrti zaradi koronavirusa.
Sporna stališča
Amfilohije, ki se je kot Risto Radović rodil leta 1938 v notranjosti Črne gore, je bil velik strokovnjak za bizantinsko teologijo, ki jo je študiral v Beogradu, Bernu, Rimu, Atenah in Parizu, od koder se je leta 1976 vrnil v Beograd, kjer je nato predaval pravoslavno pedagogiko.
Leta 1990 je postal voditelj črnogorskega dela srbske pravoslavne cerkve in v naslednjih letih zbujal pozornost s klerikalizmom, velikosrbskim nacionalizmom, zanikanjem črnogorske nacije in bojem proti osamosvojitvi, zagovarjanjem četništva, nasprotovanjem Evropski uniji in zvezi Nato, pa tudi s homofobijo. V času vojne v BiH je bil velik prijatelj vojnih zločincev Radovana Karadžića in Željka Ražnatovića Arkana. V zborniku Jagnje božje in zver iz brezna (1996) Amfilohije tako zagovarja vojno in nasprotuje »gnilemu miru«. Med drugim piše: »Bolje vojna kot mir, ki nas ločuje od Boga.« Pri zborniku je kot pisec sodeloval tudi Karadžić.
Nova vlada menda pred vrati
Morda še najbolj pa se je Amfilohije profiliral zadnje leto življenja, ko je pred volitvami uspešno mobiliziral prosrbske Črnogorce proti 30-letni vladavini predsednika države Mila Đukanovića. Povezal jih je z manjšo večetnično liberalno koalicijo strank, ki jo vodi Albanec Dritan Abazović. Glavni razlog za politično angažiranost Amfilohija je bil Đukanovićev zakon o svobodi veroizpovedi, po katerem bi srbska pravoslavna cerkev izgubila večji del premoženja.
Stranke prosrbskih Črnogorcev in omenjene liberalne koalicije so na parlamentarnih volitvah konec avgusta dobile 41 od 80 poslancev, s čimer naj bi se končala Đukanovićeva vladavina. Voditelji teh opozicijskih strank pa so prav v petek, na dan smrti svojega guruja, prek mandatarja Krivokapića sporočili, da so se dogovorili za tehnično vlado. Krivokapić, ki je profesor na podgoriški strojni fakulteti, bo v naslednjih dneh predstavil ministrska imena.
Abazović, ki ima s svojimi štirimi poslanci odločilno vlogo, je s petkovim sestankom izjemno zadovoljen, tudi zato, ker se po njegovem z vlado mudi, saj je Črna gora »v težki gospodarski, socialni in zdravstveni situaciji, ki je vse hujša«.
