Kot so za STA sporočili z ministrstva za pravosodje, je imel Podobnik razgovor pred omenjenim odborom minuli petek, 23. oktobra. Več na ministrstvu niso povedali, saj uradno mnenje odbora na ministrstvu pričakujejo v sredo. Iz neuradnih, a dobro obveščenih virov pa je STA vendarle izvedela, da Podobnik preizkušnje pred omenjenim odborom ni prestal. Sam Podobnik se zaenkrat na prošnje za odziv še ni odzval.
Neuspeh pred Odborom 255 sicer ni nekaj neobičajnega; glede na statistiko je v svojem prvem poskusu neuspešna kar približno tretjina kandidatov. Podobno je že junija 2019 pred tem odborom spodletelo Marku Pavlihi.
Proces iskanja kandidatov za dve sodniški mesti, ki se je začel že junija 2018, se tako tudi v tem primeru znova vrača na začetek - že drugič. Razpis za eno sodniško mesto je bilo treba - prav tako že drugič - ponoviti, ko konec maja v državnem zboru večine vseh poslancev ni uspel prepričati nobeden od kandidatov, ki ju je za eno mesto predlagal predsednik Borut Pahor - ne Jure Vidmar ne Nina Savin Bossière. Je pa takrat zeleno luč v DZ dobil Podobnik. A za zasedbo sodniškega mesta mora kandidat prestati še preizkušnjo pred omenjenim odborom, ki po 255. členu pogodbe o delovanju EU ocenjuje primernost in strokovnost predlaganih kandidatov za sodnike Sodišča EU.
Izbira kandidatov dvigala prah
Proces izbire kandidatov za oba sodniška položaja na Splošnem sodišču EU je sicer dvigal precej prahu. Na prvem razpisu iz junija 2018 je Sodni svet kot najprimernejša kandidata podprl dosedanjega sodnika na tej veji Sodišča EU Mira Preka in profesorja Marka Pavliho. Oba je v potrditev DZ predlagal tudi Pahor.
A tik pred odločanjem poslancev so na dan prišle obtožbe, da je Prek imel afero s sodelavko in da naj bi jo tudi spolno nadlegoval. Čeprav je obtožbe zanikal, marca lani v DZ ni dobil zadostne podpore. Septembra lani pa mu je nato potekel mandat in Slovenija je zdaj na tej veji Sodišča EU brez svojega sodnika. Pavliha je sicer dobil podporo poslancev, a potem ni dobil zelene luči pred Odborom 255. Prepričan je, da mu ni uspelo zaradi anonimke, ki ga je očrnila in ki naj bi jo članom odbora poslal nekdo iz Slovenije.
Razpisa za obe sodniški mesti je bilo nato treba ponoviti. Sodni svet je izmed osmih kandidatov kot najprimernejše kandidate ocenil Podobnika za eno mesto ter Vidmarja in Savin Bossièrjevo za drugo.
A zatem so v medijih zaokrožile različne obtožbe neizbranih kandidatov o spletkah in pristranskosti pri izbiranju kandidatov v Sodnem svetu, kar je načelo tudi zaupanje političnih strank v strokovno presojo Sodnega sveta. Ta je sicer vse obtožbe na svoj račun zavračal. A ne Vidmar ne Savin Bossièrjeva zatem konec maja nista dobila zadostne podpore poslancev v DZ. Razpis za eno mesto je bilo treba zato spet ponoviti. Rok se je zaključil sredi junija, na razpis pa se je prijavilo osem kandidatov.
Vzporedno poteka tudi proces iskanja slovenskega kandidata za sodnika na Sodišču EU, drugi veji tega sodišča ob Splošnem sodišču EU. Razpis se je zaključil sredi avgusta, nanj pa se je prijavilo sedem kandidatov.
O primernosti kandidatov se morata zdaj izreči vlada in Sodni svet. Slednji se običajno konkretneje opredeli, kateri od kandidatov oz. kandidatk bi bil najbolj primeren za opravljanje sodniškega mesta. Predsednik republike pa se nato po posvetu s poslanskimi skupinami odloči, koga bo predlagal državnemu zboru v izvolitev. DZ kandidata za sodnika izvoli s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev, torej najmanj 46.
