Aktiv delavk in delavcev v kulturi je minuli teden pripravil še eno v vrsti protestnih akcij zoper ignoranco ministrstva za kulturo do samozaposlenih v kulturi. Tokrat so se na Maistrovi pojavile majhne pisalne mize z imeni ključnih zaposlenih na ministrstvu in z njihovimi odstopnimi izjavami. Stvar bi delovala duhovito provokativno, če ne bi avtorice/-ji miz polili še z rdečo barvo. Ta element revolucije, ta namig na obračun pa je na kocko postavil njihovo prednost v pozicijski vojni, ki jo je minister napovedal kulturi in v kateri imajo vse pametne argumente na svoji strani. Seveda je mogoče razumeti njihovo vse hujšo frustriranost, eksistenčno in eksistencialno stisko in seveda je res, da jim minister že mesece pušča kri, a rdeča barva je preveč preprost označevalec in preveč spominja na prijeme tistih, proti katerim se kultura že dolge mesece bori s kreativnostjo; na neki način je odpoved dialogu, ki ga ves čas upravičeno zahtevajo od MK-ignorantov.
Minister Simoniti je bil ob dogodku seveda nadsrečen, kot bi čakal, da bo nekdo pod njegovim oknom izgubil živce. Četica policajev je tedne iskala povod in ga pog...
