»Letošnja akcija bo po dolgih letih drugačna. Glede na to, da smo vsa ta leta delali za reševanje življenj, čutimo dolžnost, da ljudi maksimalno nagovorimo. Zaradi letošnje epidemije bo ob prvem novembru zelo rizično, če se bo na pokopališčih srečevalo več ljudi. Sicer zunaj, a bo že mraz, zagotovo bo veliko kihanja, kašljanja, možnosti za prenos virusa bo toliko več … Zato smo se odločili, da ljudi pozovemo, naj letos ob prvem novembru ostanejo doma. Za obisk pokopališča bo čas v kasnejših dnevih, tednih, ko bo možnost za okužbo manjša,« poziva Primož Jelševar.
»Absolutno smo za to, da obiščemo grobove svojih pokojnih, ampak prvega novembra, ko bo več sto ljudi na enem mestu, je to zelo rizično, zlasti za ogrožene skupine. Pokojnih se lahko spomnimo tudi na drugačen način – z mislijo, pogovorom ...«
Fundacija Svečka je zato letos organiziralo možnost prižiganja sms svečk. »Sms svečke prižgemo tako, da pošljemo sms sporočilo SVECKA ali SVECKA5 na številko 1919. Na ta način prižgemo virtualno svečko in darujemo en ali pet evrov. Vsa zbrana sredstva bodo šla v dobrodelne namene. Tako bomo dvakratno reševali življenja. Z donacijami bomo kupili opremo za reševanje, z izogibanjem pokopališču na prvi november pa maksimalno omejili možnost prenosa virusa.«
Družinska akcija
Primož Jelševar pravi, da ga nevladništvo, predvsem tisto, povezano z glasbo, spremlja že vse življenje. Že v osnovni šoli je sodeloval v različnih društvih, kulturnih, umetniških, bil je član več glasbenih skupin. »Takrat je bilo društveno dogajanje pri nas v Zasavju zelo pestro, tudi na področju ohranjanja zasavske kulturne dediščine. Eno prvih društev, v katerega sem se včlanil, je bil KUD Knap, kjer smo mladi poskušali rudarsko dediščino pokazati na svež način …«
A zgodba s Fundacijo Svečka je posebna. Drugačna. »Fundacija Svečka je družinska zgodba,« pravi Primož Jelševar. »Zgodba z žalostnim začetkom in lepšim nadaljevanem.«
»Pred petnajstimi leti je moja teta iz Kanade, tudi moja krstna botra, zbolela za rakom. Ko je postalo jasno, da nima več veliko življenja, je šla moja mama skupaj s svojimi sestrami v Kanado, v Toronto, da se od nje poslovijo. Teta je takrat tudi umrla. Ko so pripravljali pogreb, je mama ugotovila, da se v Kanadi na grobove ne nosi sveč in kopice rož, pač pa se svojci od pokojnika poslovijo tako, da darujejo nekaj v dobrodelne namene; za dejavnost, ki je bila pokojniku blizu, ki ga je zaznamovala ali pa nemara celo povzročila smrt. Če recimo nekdo umre v prometni nesreči, se daruje za prometno varnost …« pojasnjuje Primož Jelševar.
»Kar nekaj časa smo razmišljali, kako bi to dobro navado prinesli tudi v Slovenijo. Trajalo je tri leta, nato pa smo se odločili, da ob prvem novembru izvedemo dobrodelno akcijo z imenom Manj svečk za manj grobov na pokopališču v Zagorju. Bili smo prepričani, da bomo akcijo izvedli samo enkrat, želeli smo narediti nekaj dobrega za našo pokojno teto. Odločili smo se, da bomo denar, ki ga bomo zbrali, namenili Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Mislili smo, da bo to sto, dvesto evrov, zbrali pa smo več tisoč evrov. To nam je dalo zagon, da smo rekli, mogoče pa takšna akcija ni povsem brez zveze. In smo naslednje leto znova poskusili.«
Humanitarno in ekološko
A drugo leto je prineslo novo preizkušnjo. »Manj svečk za manj grobov je družinska akcija, ki jo je dejansko zagnala moja mama, nato pa smo si znotraj družine razdelili naloge. Drugo leto akcije je bilo težko, kajti moji mami so odkrili raka. Bilo je hudo, nekateri so jo že kar odpisali. In prav na Onkološkem inštitutu, kamor smo darovali prvo leto, so mamo pozdravili. Še zmeraj je z nami, dobrega zdravja in dobre volje. To smo vzeli kot znak, da moramo nadaljevati,« pripoveduje Primož Jelševar.
V vmesnem času se je akcija iz Zasavja razširila po vsej Sloveniji; lani je potekala v dvajsetih slovenskih občinah, sodelovalo je okoli petsto prostovoljcev. »Daleč najbolj ponosen sem na naše prostovoljce in koordinatorje, ki opravljajo levji delež vsega dela; so res osnovna gonilna sila tega projekta. Tedne in mesece dela stoji za tem, da se potem srečamo za prvi november na stojnici.«
»Že na začetku smo rekli, da gre za ekološko humanitarno akcijo. Zbiramo denar, ki gre v dobrodelne namene. Na drugi strani pa se za enak del, kolikor je zbranih sredstev, razbremeni okolje. Spoštujemo lepo slovensko tradicijo, da se svojih pokojnih spomnimo s svečko. A problem je pretiravanje. Ljudi želimo ozavestiti o tem, da prekomerna potrošnja nikomur ne koristi … Ne le sveče, tudi plastična embalaža pri hrani, poceni oblačila, ki jih oblečemo le enkrat in potem zavržemo; vse to je dejansko že kupljen odpadek, ki ga prinesemo domov, ki nas mogoče enkratno osreči, potem pa ostane problem za okolje in naše zanamce. Koliko dobrega bi se dalo narediti s tem denarjem? Vse je v zdravi meri in če lahko to spoštuješ, je lahko življenje lepše,« je prepričan Primož Jelševar.
