Kot rečeno, ženske navadno iščemo vozilo, ki bo ustrezalo našim življenjskim navadam: potrebujemo dovolj velik avto za nedeljski izlet, varno potovanje po zasneženi cesti do zimskega smučarskega središča in seveda dovolj prostoren prtljažnik, ki med spravljanjem kovčkov pred odhodom na počitnice ne bo skrhal partnerskega odnosa. Dokler so otroci majhni, je pomemben tudi prostor na zadnji klopi, ki si ga bomo kasneje, v najstniškem obdobju mulca, ženske po vsej verjetnosti delile s štirinožnim kosmatim članom družine. Zato imamo seveda v glavi tudi funkcionalnost avtomobila čez nekaj let.
Ženske pri nakupu avtomobila sprejemamo svojo praktično plat in se osredotočimo na varnost, zanesljivost in udobje. Želimo vedeti, koliko vrečk z živili lahko spravimo v prtljažnik ali kako enostavno lahko namestimo otroški avtosedež. Po drugi strani sta na seznamu želja pri moških zmogljivost avtomobila in slog, prav tako jim pogosto padejo v oči panoramska strešna okna, tehnologija in tako kot pri najstniku v družini multimedijski sistemi. Tukaj se po navadi pokaže kriza srednjih let, posledično je pod črto zaradi vse dodatne opreme avto veliko dražji, kot če bi si moški raje omislil ljubico.
Potem je tukaj še definicija ženski avto, ki avtomobile ločuje po spolu. Ne morem se strinjati s tistimi, ki menijo, da ženskam ustrezajo majhni avtomobili z majhno porabo in enostavnim parkiranjem pred nakupovalnim središčem. Če je še do nedavnega veljalo, da moški vozijo podaljške libida, kot se je zareklo meni dragi prijateljici, potem lahko z gotovostjo dodam, da je tudi marsikatera ženska svoj »podaljšek« našla prav za volanom večjega, močnejšega avtomobila. In ne, sama (še) ne vozim terenca, bom pa kmalu iz salona odpeljala le nekaj centimetrov krajšega, a še vedno močnega žrebca. Zakaj? No, o tem naslednjič.