Sprva zagonsko podjetje, ustanovljeno leta 2018 kot s. p., se je lani, ko je doseglo 120.000 evrov prihodkov, preoblikovalo v d. o. o. »Za to smo izkoristili spomladansko krizo in postavili novo strukturo podjetja, si omislili IT-ekipo in vzpostavili marketinško podporo,« pove Eva Štraser, direktorica Evegreena, ki ima za zdaj štiri zaposlene in vrsto podizvajalcev. Evegreen v skrbi za prihodnost planeta uvaja ekološke rešitve za industrijske partnerje. Strategija mladega podjetja je, da gre tja, kjer je odpad, in tam za naročnika razvije in vzpostavi nov produkt, ki bo zanimiv še za nadaljnjih dvajset let.

Sodelovanje s korporacijami

Neke vrste skupno učenje so bili testni projekti z velenjsko gazelo Skaza, ki je posegla po Evegreenovih kompostabilnih materialih oziroma rešitvah, vendar se za implementacijo slednjih ni odločila. »S Skazo najbrž ne bomo šli v tesnejše odnose, nedvomno pa bomo sodelovali pri naslednjih razvojnih projektih – na kakšen način, je odvisno od vsakega posebej,« pove Eva Štraser in doda, da je podjetje v zadnjih mesecih naredilo velike korake. »To, za kar smo pred pol leta ali letom še mislili, da je zanimivo, danes ni več. Vzpostavili smo strukturo mladega podjetja z različnimi vertikalami in stremimo k temu, da jih čim prej zapremo in vzpostavimo samostojne enote.« Pri tem v skladu z evropsko zeleno zavezo podjetje spremlja, koliko odpada se na leto predela v nove izdelke in koliko teh se proda, ter poskuša narediti zanko pri življenjskem ciklu izdelka, ki dodatno ne povzroča odpadkov.

»V zadnjega pol leta smo uspešno razvili nov poslovni model sodelovanja s korporacijami, predvsem s podjetji, ki imajo odpad od procesiranja, najsi bo od kave, piva ali katerih drugih organskih odpadkov,« nadaljuje Štraserjeva. »Zanje odpad preoblikujemo v nov izdelek, ki ga naročnik da s svojo prodajno verigo. V sodelovanju z Barcaffejem oziroma Atlantik Grupo smo testno prikazali, da je mogoče iz odpada kavnih plev izdelati žličke in skodelice za kavo za enkratno uporabo. Podoben model razvijamo s Pivovarno Laško, sodelovanje pa bomo realizirali, če bomo za dvoletni projekt dobili evropska sredstva iz programa Horizont 2020. Nasproti proizvodnje v Laškem, kjer je danes obrat za brizganje plastike, bi vzpostavili enoto za predelavo biološkega odpada iz pivovarne v pivske kozarce za enkratno uporabo. To bi bil idealen pilotni projekt za prihodnje tuje naročnike.«

Usmerjeni v tujino

Na vprašanje, zakaj se usmerjajo v tujino, Štraserjeva odgovarja, da je Slovenija kljub temu, da imamo več kot 150 malih pivovarn, ki ustvarjajo biološke odpadke in so potencialen vir biomateriala, majhna in se morajo usmerjati v države, kjer imajo ogromno odpada, denimo od poljedelstva. »Nakazuje se že sodelovanje z Južnoafriško republiko, ampak naprej moramo pilotno zgodbo dobro zagnati doma, da bomo lahko delali naprej tudi v tujini. Osnovni razvoj ostaja v Sloveniji, naša strategija pa je, da vsaki dve leti ustanovimo nov joint venture nekje v svetu in tam za naročnika zaženemo celo enoto za predelavo bioodpadkov.« Štraserjeva ob pogledu na preteklost Evegreena ne more mimo podpore SAŠA inkubatorja, kjer se je zgodba podjetja pravzaprav začela. »Vse se je začelo s pospeševalnim programom Trampolin, ki išče zagonska podjetja in ekipe, ki so pripravljeni razviti svojo idejo v produkt. Takrat smo že imeli svoj produkt, a nismo vedeli, kaj naj z njim naredimo. V SAŠA inkubatorju so nam stali ob strani, nas spodbujali in usmerjali, tako da je ekipa kot naša mama, njihovi prostori pa so še vedno naš dom.«