Morda veste, kdo je bil Giorgio Miceli? Potrebujete pomoč ljudstva, polovičko ali klic v sili? Gre za italijanskega opernega skladatelja iz 19. stoletja, ki je med drugim igral mandolino in pisal glasbo tudi za ta inštrument. Najbolj ga je proslavila opereta Zoe, ki je bila premierno uprizorjena leta 1852, sledilo je 40 ponovitev. Fascinantno pa je, da je bil takrat star komaj 16 let. 168 let kasneje njegova opereta ne sodi med najbolj poslušane, kljub temu pa smo si rekli, zakaj ji ne bi enkrat prisluhnili, in to ob posebni priložnosti. Vožnja električnega avtomobila je namreč še vedno prej izjema kot pravilo, med vožnjo pa je skoraj treba nekaj poslušati, da ne postane preveč dolgčas. Mineva namreč v slogu »prisluhnimo tišini«.
Razvojniki pri Renaultu so za novo generacijo zoe, kot je ime njihovemu električnemu štirikolesniku, sklenili, da nekaj spremenijo, in to predvsem zaradi pešcev. Pri hitrostih do 30 km/h zoe tako ni več povsem neslišna, a zvok, bolje brenčanje, ki so ga izbrali, ni ravno posrečeno. In če že moramo izbirati, bi skorajda raje poslušali Micelijevo opereto. Se vam zdi, da ste ob pogledu na zoe doživeli deja vu? Niste daleč od resnice, saj oblikovno tako s svojo zunanjostjo kot notranjostjo močno spominja na clia. To je za slovenske kupce zagotovo prednost, saj je v prvih letošnjih devetih mesecih clio z naskokom najbolje prodajani avto. Je tudi to razlog, da je električno različico v svojo garažo letos zapeljalo že 254 Slovencev in zaseda visoko drugo mesto? Najprej opozorilo: drugačna je, biti drugačen pa med ljudmi ni vedno dobro sprejeto. Svetujemo vam, da se njeni drugačnosti prepustite, podobno kot se prepustite maserki, ki eno uro obdeluje vaše telo. Imeti v lasti električni avto sicer pomeni, da ste ekološko ozaveščeni, a hkrati se morate zavedati, da bo vaš vozni vsakdan odslej drugačen, saj zahteva nekaj načrtovanja. Polnilnih mest seveda ni toliko kot bencinskih črpalk, sploh pa ne takih, ki omogočajo hitro polnjenje. Na takšni polnilnici polnjenje traja dobro uro, precej bolj verjetno pa je, da jo boste polnili na javni polnilnici, kjer lahko traja od dobrih štirih pa vse do sedem ur. Na srečo živimo na Fužinah, kjer električnih avtomobilov skorajda ni, zato sta polnilni mesti na parkirišču trgovskega centra vedno prazni, v skladu z rutino pa smo avto na polnilno mesto priklopili pozno zvečer in ga odklopili zjutraj. Poln nam je kazal maksimalni doseg 303 kilometre glede na naš način vožnje. V teoriji je sicer mogoče prevoziti do 386 kilometrov, vse pa je odvisno od tega, kakšen voznik ste (beri: kako močno pritiskate na stopalko za plin) in po kakšnih cestah vozite. Električni motor avtoceste ne mara, saj se poraba drastično poveča, zato je bil v našem primeru realni doseg 250 kilometrov. Kar je zagotovo sprejemljivo. Motor z močjo 100 kilovatov (135 KM) sicer zagotavlja zgledne zmogljivosti, je pa maksimalna hitrost omejena na 140 km/h. Spredaj se sedi visoko in dokaj udobno, zadaj pa zmanjka centimetrov za glavo, s katero ste hitro v stropu. Med slabosti šteje tudi prostorsko skromnejši prtljažnik, naravnost sramotno pa je, da je imel avto vgrajen navaden namesto radarskega tempomata. Vtis je popravila pametna kartica namesto ključa, ki svoje delo opravlja za desetico.
Testna zoe je imela oznako L, ki pomeni najem baterije s kapaciteto 52 kWh in posledično ceno 28.990 evrov. Najem vas stane 74 evrov na mesec pri letno prevoženih 7500 kilometrih ali 124 evrov za neomejene kilometre, če pa se odločite za nakup, je cena 37.290 evrov. Ni malo, toda zastopnik ponuja tri tisočake popusta, še šest evrskih tisočakov pa država v obliki subvencije Eko sklada. To ceno predstavi v lepši luči, a še vedno ni malo.
