Novi val pandemije se hitro širi vsepovsod, priče pa smo tudi vse večji politični napetosti med britansko vlado in Škotsko, Walesom in Severno Irsko, ki samostojno odločajo o ukrepih (razen v primeru vsedržavne karantene, o kateri odloča vlada v Londonu). Severnoirska vlada je že razglasila karanteno, Wales, ki naj bi jo vsak čas, pa je zaprl (nevidno) mejo za prebivalce iz delov Anglije, v katerih se je novi koronavirus spet najbolj razpasel. Na Škotskem zdaj že 58 odstotkov ljudi podpira neodvisnost.
Še bolj napeto je med vlado v Londonu, ki sprejema ukrepe za Anglijo, in angleškim severom, kjer se virus najhitreje širi. Težave v odnosih med vlado v Londonu in lokalnimi vladami in župani v Angliji, posebno na severu, so se začele z uvedbo strategije pri spoprijemanju z novim valom pandemije novega koronavirusa. Konservativna vlada Borisa Johnsona je zaradi ekonomskih pritiskov pa tudi nasprotovanja desnice v konservativni stranki zelo potihem zavrnila nasvet svojih znanstvenih in zdravstvenih svetovalcev, ki so ji že 21. septembra svetovali takojšnjo razglasitev kratke, dvo- do tritedenske vsedržavne karantene, da bi učinkovito zajezili vnovično širjenje virusa. Pravijo ji »varovalka«. Ta nasvet je prišel na dan šele pred dnevi in šele po tistem, ko je Johnsonova vlada v Angliji razglasila novo tristopenjsko strategijo ukrepov, s tremi svežnji različnih strogih ukrepov.
Volilna okrožja je razdelila na zmerno, visoko in zelo visoko nevarnost širjenja pandemije. V »zmernih« okrožjih se ne sme nikjer družiti več kot šest oseb iz različnih gospodinjstev, pubi in restavracije pa se morajo zapreti ob desetih zvečer. V »visokih« okrožjih, ki se jim je v soboto bolj zaradi političnih kot koronskih razlogov pridružil ves London, se različna gospodinjstva ne smejo družiti nikjer v notranjih prostorih, na prostem se jih lahko druži največ šest, pubi in restavracije pa morajo zapreti vrata ob desetih. V »zelo visokih okrožjih« se člani različnih gospodinjstev ne smejo družiti nikjer: ne v notranjih prostorih, ne na prostem, ne doma ali na domačem vrtu, ne v lokalih, vsi lokali, ki ne strežejo hrane, pa morajo biti zaprti. Zapreti morajo tudi telovadnice. Prebivalci teh okrožij naj tudi ne bi potovali nikamor.
Liverpool prvi “zelo visoko” ogrožen
V liverpoolski regiji, v kateri živi dobrih 900.000 prebivalcev (od tega 467.000 v mestu Liverpool), že od minule srede veljajo najstrožji skoraj karantenski ukrepi tretje stopnje. Lokalne oblasti so jih sprejele šele po tem, ko je vlada odobrila dobrih 50 milijonov funtov pomoči lokalnim podjetjem in prebivalcem, ki so ostali brez zaslužka ali pa se jim bo ta zelo zmanjšal. Liverpoolu so se v soboto na tretji zelo visoki stopnji nevarnosti pridružili okrožje Lancashire z okoli milijonom in pol prebivalci ter mesti Blackpool in Blackburn, vendar šele po tem, ko je vlada na pogajanjih z lokalno vlado pristala na dvanajst milijonov funtov finančne pomoči.
Na gre le za bitko Manchestra
Tretjestopenjski ukrepi bi morali začeti veljati tudi v manchestrski regiji (skoraj tri milijone prebivalcev, od tega 553.000 v Manchestru), a sta se jim (laburistični) župan Andy Burnham in lokalna vlada odkrito uprla in jih nočeta uvesti brez finančne pomoči vlade. Burnham pravi, da to »ni le bitka Manchestra«. Zelo napeto je. Govori se o odkritem uporu, ki traja že teden dni. Vladi kljubujejo celo lokalni konservativni poslanci. Manchestrsko lokalno vlado podpirajo tudi liverpoolski in drugi politiki na severu Anglije, kjer so ogorčeni in pravijo, da Johnson in vrsta njegovih ministrov, ki so tudi poslanci v bogatih okrožjih na jugu (v Londonu in na jugovzhodu Anglije), ignorirajo rast okužb v svojih volilnih okrožjih (da bi ostali popularni?) ter ustvarjajo še eno delitev (revnega) severa in (bogatega) juga.
Padajo težke besede. Eden od Johnsonovih ministrov je včeraj po televiziji dejal, da bo manchestrski župan zaradi političnih razlogov kriv za nepotrebne smrti. Johnson sam je dejal, da bo zaradi odlašanja uvedbe ukrepov vsak dan umrlo več ljudi, in zagrozil, da bo »interveniral«. Župan Burnham je včeraj pisal Johnsonu in drugim strankarskim prvakom, da bi moral o nastalem zastoju na pogajanjih in o finančnem svežnju pomoči na izrednem zasedanju razpravljati britanski parlament.
