Kritika predstave Ta obraz v MGL: Pretirano zloščene družinske patologije
Ta obraz v režiji Tijane Zinajić izriše široko sliko disfunkcionalne družine, vzorčen psihološki obrazec zavozlane prepletenosti osebnih vedenjskih patologij znotraj družinske celice. Položaj družinske strukture simbolno začrta že enotna odrska ploskev, ki s podolgovatimi preprogami razbija, a tudi povezuje ločena prizorišča (scenografija Urše Vidic). Vendar režijski pogled skupaj z besedilom ostaja v razpršeni dvojnosti: po eni strani v ospredje postavlja svet odraščajoče generacije – petnajstletne Mie (Ana Pavlin), njene prijateljice Izzy (Lara Wolf) in starejšega brata Henryja (Matej Zemljič) –, a detajlneje opredeli domače okolje kot vzvod stanja, v katerem uporniška hči izbere odmik oziroma beg, nežnejši sin pa skrb in reševanje z alkoholom ter tabletami zasvojene mame.
Predstava Ta obraz v režiji Tijane Zinajić izriše široko sliko disfunkcionalne družine, a je pri tem preveč spodobno gledališka, da bi lahko zares silovito nagovorila naša čustva. (Foto: Peter Giodani)
Osrednjo os razraščanja problemskih odnosov ob fizični odsotnosti očeta (čeprav je v sami psihologiji, besedah in s financiranjem še kako prisoten) tako predstavlja...