Peti protikoronski zakon znova sega na različna področja. Tako kot večina dosedanjih ukrepov daje pomemben poudarek trgu dela, ob rasti števila okužb pa izpostavlja zdravstvo in socialno varstvo. Država jima bo pri obvladovanju širjenja virusa pomagala strokovno in finančno, v ta namen uvajajo tudi nove dodatke k plači. Za neposredno delo z bolniki in uporabniki socialnovarstvenih storitev v sivih in rdečih conah so dodatki predvideni v višini 30 odstotkov plače, v primeru prerazporeditve pa v višini 20 odstotkov.
Nadomestilo ob karanteni otroka
Kar zadeva podjetja, bo država še najmanj do konca leta subvencionirala čakanje na delo na domu in nadomestila plač za delavce v karanteni. Novost je povračilo plače tudi za tiste, ki ne prihajajo na delo, ker je bila karantena odrejena otroku. Ukrep bo veljal že s 1. septembrom. Če je otrok predšolski, bodo za ta čas oproščeni plačila vrtca. Samozaposlenim bo zakon spet ponudil mesečni temeljni dohodek v višini 1100 evrov za čas do konca leta. Pogoj bo upad prihodkov v letu 2020 zaradi posledic epidemije za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019.
Avtobusnim prevoznikom, ki v času epidemije niso opravljali prevozov, bo država izplačala odškodnino, izvajalcem javnega potniškega prometa bo subvencionirala tudi stroške zaščitne opreme. Vsak zaposleni bo lahko izkoristil tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila osebnega zdravnika, kar bo po besedah Elene Zavadlav Ušaj iz SDS precej razbremenilo zdravstvene domove. Predvidena je tudi možnost brezplačnega cepljenja proti gripi.
Za opozicijo sporne rešitve v zdravstvu
V opoziciji so tem rešitvam načeloma pritrjevali, a zakonu kljub temu odrekali podporo. Motijo jih namreč nekatere določbe, ki po njihovem z blažitvijo posledic epidemije nimajo nobene zveze. »V zakon, ki naj bi vključeval predvsem socialne vsebine, že petič tlačite represivne, protizakonite in protiustavne člene,« je bila ostra Andreja Zabret (LMŠ). Ena takšnih spornih določb je predvidena objava nacionalnega razpisa za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob v zdravstvu, na katerega se bodo lahko prijavili tudi zasebniki, stroški pa se bodo krili iz javnih sredstev. »Z nacionalnim razpisom se odpirajo vrata za privatizacijo javnega zdravstva, kjer bodo zasebniki pobrali smetano, javni zavodi pa bodo delali tisto, kar se zasebnikom ne splača,« je posvarila Zabretova. Zakaj vlada ne nameni več denarja javnemu zdravstvu, pač pa ga hoče deliti zasebnikom, je vprašala tudi Jerca Korče (LMŠ). Tudi ona je ugotovila, da vlada protikoronske zakone izrablja kot krinko za poseganje v različne zakone. S tem vnaša zmedo in mrcvari naš pravni red, kot primera iz danes obravnavanega zakona pa je navedla tudi razveljavitev zakona o enotni ceni knjig.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj se je na te kritike odzval z besedami, da želi vlada na ta način izkoristiti vse razpoložljive zmogljivosti v zdravstvu. »Če s sedanjimi rešitvami, ko se je v sistem le dodajal denar, nismo dosegli bistvenih premikov pri odpravi čakalnih dob, pač pa so se še podaljšale, bi bilo neumno pričakovati, da z istim manevrom lahko dobimo boljšo rešitev,« je dejal. V središču ukrepa pa je pacient, ki mora storitev dobiti hitro, ta pa mora biti kakovostna. Dušan Šiško (SNS) je predvideni nacionalni razpis označil za eksperiment, ki ne bo imel nobenega učinka. »Če imajo javni zdravstveni zavodi proste zmogljivosti, naj delajo, za to ne potrebujemo nobenega razpisa,« je dejal in menil, da glavni problem v zdravstvu ni denar, pač pa organizacija in pomanjkanje kadrov. Jurij Lep (DeSUS) je o razpisu dejal, da gre zgolj za časovno omejen ukrep, Tadeji Šuštar (NSi) pa se zdi bistveno, da bolnik pride do obravnave čim prej, ter da mu za to ni treba dodatno plačati. »Mar ni bolje, da v danih razmerah izkoristimo vse možne zmogljivosti in skrajšamo čakalne vrste tudi s pomočjo zdravstvenih delavcev, ki niso del javne zdravstvene mreže,« je vprašala.
Za opozicijo so sporne tudi določbe, po katerih lahko vlada odredi omejitev zbiranja ljudi povsod, tudi v zasebnih prostorih. Za nadzor nad spoštovanjem ukrepov bo sicer pristojnih več inšpektoratov, policisti in redarji pa bodo dobili več pooblastil. Minister za delo Janez Cigler Kralj je dejal, da se bo izdajanje odločb o karanteni poenostavilo, Aljaž Kovačič iz LMŠ pa je ustno izdajanje odločb označil za smešno. Potem ko so se med samo sejo neprestano lomila kopja, je prišlo celo do opozicijske obstrukcije. Predsedujoči Jože Tanko (SDS) je po dveh opominih vzel besedo Matjažu Nemcu (SD), nakar so poslanci SD in Levice začeli ploskati z dlanmi po poslanskih klopeh, preglasili govoreče in kasneje protestno zapustili dvorano.
Podgoršek potrjen za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
DZ je danes Jožeta Podgorška imenoval za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za je glasovalo 48 poslancev, proti jih je bilo sedem. Podporo so mu odrekli v LMŠ in Levici, kjer pa so poudarili, da ne oporekajo njegovim kompetencam, temveč temu, da bi bil minister v vladi Janeza Janše. Podgoršek ima po besedah Tomaža Lisca (SDS) dovolj izkušenj z vseh področij. S kmetijstvom je tesno povezan, glede na kompetence pa bi bil lahko minister v vsaki vladi ne glede na njeno politično usmeritev, je dejal. »Podpora Podgoršku je podpora slovenskemu kmetu in kmetijstvu, ki potrebuje podporo človeka, ki kmetijstvo pozna iz lastnih izkušenj,« je poudaril in dodal, da jih v SDS posebej veseli, da je Podgoršek aktivno sodeloval pri pripravi protikoronskih zakonodajnih paketov. Če bo imenovan za ministra, od njega med drugim pričakujejo pospešitev debirokratizacije v sektorju.
