Slovenska nogometna reprezentanca je z zmago v tretjem krogu lige narodov v Prištini proti Kosovu upravičila vlogo favorita. Povsem prenovljena reprezentanca je končno dosegla tudi pomembno tekmovalno zmago na gostovanju. A treba je priznati, da se je Kosovu videlo, kako težko tekmo je imelo v četrtek v Skopju, po kateri je bila ekipa čustveno izpraznjena.
Slovenija je po treh tekmah s sedmimi točkami izenačena na vrhu skupine skupaj z Grčijo. Z njo se bo borila za prvo mesto, ki prinaša napredovanje v drugo kakovostno ligo evropskega reprezentančnega nogometa. Slovenija je konkurenčna v tretji evropski ligi, čeprav je dolg seznam odsotnih: Josip Iličić, Aljaž Struna, Tim Matavž, Robert Berić, Andraž Šporar, Rene Krhin, Bojan Jokić, Nino Kouter… Pomlajena ekipa je zmagala na način, kot to počnejo velike reprezentance na gostovanjih. Izkoristila je svojo priložnost za gol, nato pa tekmo brez večjega stresa pripeljala do minimalne zmage. Predstave, ki jih trenutno kaže Slovenija, so dovolj za zmage v ligi C, za kaj več pa bo treba vrniti nekatere odsotne, ki bodo prinesli več kakovosti. Po tekmi v Prištini smo naredili analizo učinka slovenske vrste na stadionu Fadila Vokrrija.
Obramba
Obramba je temelj vsakega moštva, zato mora biti Slovenija zadovoljna, da na vseh štirih tekmah v letošnjem letu ni prejela zadetka. Temelji na Janu Oblaku, za mnoge najboljšem vratarju na svetu, ki je s povezovalno vlogo kapetana in suverenimi obrambami znova celotni ekipi dajal zanesljivost in ji dvigal samozavest. Pred njim sta Miha Mevlja in Miha Blažič znova postavila obrambni zid. Z vsako tekmo na račun vse boljše uigranosti delujeta bolj zanesljivo in postajata udaren štoperski par. Obenem sta neustrašna bojevnika, ki tekmecu ne dovolita, da bi delal preveč zmede po slovenskem kazenskem prostoru.
Kljub nedotaknjeni mreži so pripombe za igro na bokih. Na desnem boku je bilo največ prepiha, ki ga je bilo konec šele z vstopom Nejca Skubica. Petra Stojanovića je znova preveč vleklo v napad, po nepotrebnem je naredil prekršek za rumeni karton in bil vseskozi na robu izključitve ter nima pravice nastopa proti Moldaviji. Na levi strani je bil Jure Balkovec rezerviran v napadu, v obrambnih nalogah pa zanesljiv.
Zvezna vrsta
»Trenutna realnost je, da moramo za vsako zmago garati na polno in dati od sebe maksimum. Bili smo kompaktni, tekmecu nismo dali veliko prostora. Imel je žogo, a je bil nekonkreten. Mi moramo biti bolj kakovostni v prehodu in pri podaji žoge v napad, ko jo tekmecu odvzamemo,« je tekmo analiziral vezist Jaka Bijol. Skupaj z Jasminom Kurtićem, ki je bil manj viden kot proti San Marinu, se je nagaral na sredini igrišča in bil na koncu tako izmučen, da je komaj stal na nogah. Na krilih sta v zvezni vrsti Rajko Rep in Benjamin Verbič ostala dolžnika. Rep uživa neizmerno Kekovo zaupanje, Verbič pa še lovi ritem po poškodbi, vendar za zapravljeno priložnost ob koncu prvega polčasa ni opravičila. V Dinamu Kijev deluje bolj ponižno, medtem ko se v reprezentanci na trenutke vede malce zvezdniško.
Napad
Slovenija je po sili razmer igrala brez klasičnega napadalca. V vlogi »lažnih devetk« sta z najlepšo akcijo na tekmi podajalec Sandi Lovrić s potezo večera in strelec Haris Vučkić poskrbela za zmagoviti zadetek. Lovrić je pokazal, da je igralec s potezo več in velika pridobitev za Slovenijo. Polno ga je bilo vse igrišče, razdajal se je na vse strani. V Avstriji rojeni sin hrvaških staršev, ki so s trebuhom za kruhom prišli v Piran, se je hitro ujel z reprezentanco, čeprav je vanjo dobesedno padel. Za nameček ima težave še z jezikom, saj ne govori slovensko, a vse premaga s pozitivnim pristopom.
Vučkić se je še na drugi tekmi zapored vpisal med strelce. Po sedmih tekmah ima v državnem dresu toliko golov (2) kot Andraž Šporar (21 tekem) in je zaostril konkurenco. »Prvi gol proti San Marinu je bil zame nekaj posebnega, ker je bil debitantski. Proti Kosovu mi pomeni več, saj smo osvojili tri točke. Boj je bil hud, izkoristili smo priložnost, dobro držali ničlo in zasluženo osvojili tri točke,« je bil vesel Haris Vučkić. Nov izziv ekipe je izboljšati učinkovitost v napadu – prva priložnost bo jutri v Moldaviji –, saj se lahko zgodi, da bo ob prvem mestu v skupini odločala razlika v golih. Velika rezerva je v realizaciji priigranih priložnosti, kar je povezano tudi z večjo zbranostjo igralcev.
Selektor
Slovenija je šla v tekmo pogumno in od prve minute iskala gol. Ko ga je hitro dosegla, je stopila s plina. »Optimalno bi bilo, da bi po zadetku v enakem ritmu nadaljevali in dosegli še drugi gol. Večina stvari je v glavi. Predvsem ob koncu prvega polčasa smo tekmeca spustili preblizu gola. Nato je tudi Oblak pokazal, zakaj je najboljši vratar na svetu,« je tekmo analiziral selektor Matjaž Kek, ki je ekipo znova dobro pripravil in počasi sestavlja mozaik. V drugem polčasu je z menjavami zaprl tekmo in ustavil jalove gostiteljeve nalete.
»Zaslužena zmaga. Slovenija je bila boljša za gol. Vedeli smo, na kakšen način amortizirati kakovost, ki jo ima Kosovo v ofenzivnem delu. Zmaga je pomembna za samozavest in še večjo zagnanost. Fantje so bili nagrajeni za odnos, ki so ga pokazali v tednu dni. Naredili smo korak naprej v primerjavi s tistim, kar je bilo pred mesecem dni,« je pred včerajšnjim poletom iz Prištine v Kišinjev izpostavil 59-letni Kek.
