»Znatno moramo okrepiti prizadevanja in pravočasno ukrepati na ključnih področjih, kot sta varovanje podnebja in trgovinska politika,« je dejala Marlehn Thieme. Dodala je, da k temu spada tudi razmislek o tem, kako proizvajamo in izvažamo hrano, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Po svetu je podhranjenih skoraj 690 milijonov ljudi. Leta 2018 je zaradi posledic lakote umrlo 5,3 milijona otrok, mlajših od pet let, ugotavljajo ustanova Welthungerhilfe, mednarodni inštitut za prehransko politiko (IFPRI) ter dobrodelna organizacija Concern Worldwide, ki pripravljajo indeks svetovne lakote.
Organizacije indeks od leta 2006 vsako leto pripravijo na podlagi podatkov Združenih narodov. Letos so obravnavali podatke za 132 držav, od tega so lahko indeks izračunali za 107.
Glede na indeks se razmere glede lakote v številnih državah izboljšujejo prepočasi, ponekod se celo slabšajo. Marlen Thieme je povedala, da študija še ne zajema posledic pandemije covida-19.
Indeks svetovne lakote kaže, da so razmere zelo resne v enajstih državah. To so Čad, Vzhodni Timor, Madagaskar, Srednjeafriška republika, Burundi, Komori, DR Kongo, Somalija, Južni Sudan, Sirija in Jemen. Razmere so se poslabšale v Venezueli. Napredek po drugi strani beležijo v Nepalu, Kamerunu, Angoli, Etiopiji in Sierri Leone.
Avtorji študije pozivajo k spremembi sistema prehrane, med drugim z investicijami za manjše kmetije ter lokalne tržnice s hrano ter z zagotavljanjem dostopa do čiste vode. Zavzemajo se tudi za odpravo krivic v trgovini ter za to, da bi bila podjetja iz prehranskega sektorja kazensko odgovorna za spoštovanje človekovih pravic in varovanje okolja.
