Med najuspešnejšimi v regiji je Virs, podjetje inženirjev, ki je bilo lani nagrajeno s priznanjem zlate slovenske gazele, med drugim zato, ker je prihodke v petih letih z 2,2 milijona pomnožilo na 8,2 milijona evrov v letu 2018. A ni raslo samo po prometu, temveč tudi po dodani vrednosti na zaposlenega, ki je presegla 60.000 evrov, kar je tudi želja oziroma velik gospodarski cilj Slovenije. Kot je povedal direktor Renato Pahor, lahko ozračje v podjetju opiše kot optimistično. »Z optimizmom gledamo v prihodnost, čeprav je v gospodarstvu in na širši nacionalni ravni čutiti nekaj strahu in negotovosti.«
Prihodnost v avtomatizaciji in robotizaciji
»Ko smo bili nominirani za gazelo, sem povedal, da je naš cilj priti v ligo prvakov, ampak če hočeš v njej igrati, moraš imeti Ronalda ali Messija ali pa oba. Zato smo v zadnjih letih veliko energije vlagali v izobraževanje, ustvarjanje lastnih ronaldov in messijev, ki smo jih sami šolali. Naša želja je bila, da se poistovetijo z idejami, ki jih gojimo, in da bodo nekoč lahko v bližnji in daljni prihodnosti nadaljevali naše delo,« je povedal Pahor in nadaljeval, da vidijo prihodnost v vedno višji stopnji avtomatizacije in robotizaciji. »Za svetlo prihodnost je treba nenehno investirati, začeli smo nov investicijski cikel in za razvoj namenjamo desetino vseh prihodkov, kar je bistveno več kot pol milijona evrov. Brez razvoja ni mogoče ustvariti visoke dodane vrednosti, o kateri se toliko govori.«
Ne le dinamično rast, temveč tudi razvojno kulturo gojijo v regijski gazeli Roto Pavlinjek. Na ravni skupine Roto v povprečju razvijejo dva izdelka ali izboljšavi na teden, kar je izjemen dosežek. Podjetje ne raste samo po številkah, temveč tudi v organizacijskem smislu, in je prejemnik mednarodnega priznanja za odličnost družinskega podjetja, ki ga podeljuje svetovalno podjetje EW International. »Letos praznujemo 70-letnico, zato je v podjetju še posebno slovesno,« je izpostavila direktorica Nuša Pavlinjek in nadaljevala, da imajo možnost poslovati še na dodatnih 55 svetovnih trgih. Potrdila je, da vsak dan razvijajo nove izdelke in uvajajo nove tehnologije, pri čemer so v podjetju veseli, da delujejo v perspektivnih panogah, bodisi na področju tehnologije bodisi na področju inteligentnih materialov, ki jim omogočajo razvoj novih izdelkov. »Prav razvoj je gonilna sila, ki nam mogoča, da izdelek prilagodimo vsakemu kupcu posebej.«
Vlaganja kljub koronakrizi
Kot je na vprašanje o načrtih podjetja do leta 2025 odvrnila Pavlinjekova, se skupina Roto usmerja v tri stebre poslovanja. Prvi je industrija 4.0, predvsem na področju avtomatizacije in robotizacije proizvodnje, saj je v regiji težko dobiti tehnične kadre in dodatne zaposlene v proizvodnji. Drugi steber je preusmeritev iz plastike v bioplastiko in proizvodnjo izdelkov iz reciklatov – odpadne embalaže, ribiških mrež in podobno. Tretji steber pa je globalizacija, saj v Rotu razvijajo take rešitve, ki jih je mogoče aplicirati v obstoječe rešitve in modularno vgraditi denimo tudi v Avstraliji in Afriki.
Bronasta slovenska gazela, podjetje Varis, izdeluje gotove kopalnice že od leta 1977, skozi leta pa si je zgradilo položaj enega vodilnih evropskih izdelovalcev. »Kreativnost in ambicioznost sta besedi, s katerimi bi opisala ozračje v podjetju,« je dejala direktorica Sabina Sobočan. »Kljub covidu se lotevamo vlaganj in želimo do konca leta zgraditi novo proizvodno halo za nove produkte, v katero bomo vložili 2,5 milijona evrov. Vsi se učimo, kako prebroditi koronakrizo, a moramo kljub temu rasti, proizvajati in prodajati.« Sobočanova si želi, da bi Varis v naslednjih petih letih postal vodilni proizvajalec gotovih kopalnic v Evropi, podjetje pa se želi razširiti na ves svet. Ob tem je ob želenem povišanju dodane vrednosti izpostavila administrativne ovire in navedla, da so gradbeno dovoljenje za novo proizvodno halo čakali dve leti, zato so morali pogodbo za nov produkt, ker niso imeli pogojev za proizvodnjo, odpovedati.
Za izvoz ključno ustrezno podporno okolje
Olajšave za raziskave in razvoj si vsakdo razlaga po svoje, je dodala, brez razvoja pa ni rasti, zato sta boljše nagrajevanje razvojno-raziskovalnih kadrov in razbremenitev podjetij in izvoznikov, da bodo lahko konkurenčni na tujih trgih, ključno ustrezno podporno okolje. Z reorganizacijo poslovnih procesov po njenem mnenju podjetja lahko dvignejo dodano vrednost, a to ni dovolj. Z njo soglaša Janko Kodila, direktor podjetja Kodila, ki meni, da se morajo v podjetjih vse preveč ukvarjati z administracijo, ki ni vezana na njihovo dejavnost, ampak jim jo nalaga država. Energija naj se, kot pravi, usmeri v optimizacijo dela in ukrepe, ki ustvarjajo dodano vrednost.
Podjetje Kodila je pionir razvoja blagovnih znamk in je ledino, kako mora delovati kot sistem, oralo že pred dvema desetletjema. Iz predelave mesa in mesnih izdelkov je uspelo ustvariti zavidljivo dodano vrednost in rast – ne samo zase, ampak tudi za okolje. »Časi so negotovi, drugačni, kot smo jih vajeni,« je izpostavil direktor, a jih tako kot vsa dobra podjetja drži pokonci optimizem. Živilstvo je na splošno panoga, povezana s turizmom, zato v Kodili v tem segmentu dosegajo nekoliko slabše rezultate, v drugih pa so izkoristili možnost rasti in jih tudi v prihodnosti vidijo kot priložnost. »Razvoj je edina stalnica, zato se moramo nenehno izboljševati, razvijati in spoznavati nove načine trženja,« je dodal direktor in na vprašanje, kakšni so načrti podjetja do leta 2025, odvrnil, da želijo svojo blagovno znamko razširiti v radiju 200 ali 250 kilometrov – do Budimpešte, Dunaja in Zagreba. To je njihovo vplivno območje, v dosegu katerega so tudi njihovi gosti, ki jih lahko obiščejo ali naročijo izdelke prek spleta, zato podjetje veliko vlaga predvsem v digitalizacijo. V podjetju so ponosni, da so z mesnimi izdelki tik pred vstopom na japonski trg, kar ni uspelo še nikomur.
Iz regije črpajo in vanjo vračajo
Kaj bi lahko delali drugače, da bi več podjetij lahko tekmovalo v evropski in svetovni ligi, je vprašala Edita Krajnović, direktorica družbe Mediade in vodja metodologije Gazela, ki je vodila virtualno okroglo mizo. Renato Pahor je odgovoril, da je treba tudi drugim privoščiti dobro in se ne držati reka, da je v Sloveniji oproščeno vse, samo uspeh ne. Navedel je tudi pozitivno razmišljanje, ki pripomore k boljši kulturi v podjetništvu, in odlične odnose z zaposlenimi, ki jim je treba prisluhniti, saj bodo le zadovoljni kadri prispevali k dvigu produktivnosti, pa tudi ozračje v podjetju je tako boljše. Janko Kodila je dodal, da iz regije črpajo, v njihovem primeru gre za kulinariko, in so zavezani, da ji tudi vračajo. »Ekipa je tista, ki zmaguje. Kot regija in kot Slovenija moramo gojiti vzajemnost, vlagati v mlade kadre in se povezovati z ljudmi, ki imajo prakso in izkušnje,« je poudaril.
»Naše vodilo je, da z osebnim zgledom vplivaš na ljudi,« je navedla Nuša Pavlinjek. »Če si pozitiven ti, so tudi drugi. Pobuda mora priti od uspešnih, moramo biti vzorniki, ki spodbujajo manj uspešne. Aktivni moramo biti v poslovnih združenjih in klubih, ki povezujejo ljudi z enakimi izzivi. Znanje prenašamo v podjetje, družino, lokalno okolje. Rešitve so na dlani vsepovsod, samo pot do njih je treba najti.« Sabina Sobočan pa je dodala, da je v regijo pomembno vpeti lokalna podjetja, zato njihovo investicijo izvajajo lokalni gradbinci. »Vodje moramo biti zgled drugim zaposlenim, če pozitivno razmišljamo, nam drugi sledijo. Ključno je, da je zaposlene treba ne samo nagraditi, ampak tudi pohvaliti. Tudi iz neuspehov znotraj in zunaj podjetja se lahko drug od drugega učimo. Vsak problem je rešljiv, če ga jemljemo kot izziv.«