Vendar je pred nami zaradi svetovne epidemije covida-19, ki je močno zarezala tudi v pomursko gospodarstvo, še precej neznanega in polno novih izzivov in priložnosti, ki jim bomo kos le z najbolj ambicioznimi razvojnimi projekti.
Če pogledamo nekaj let nazaj, se je pomursko gospodarstvo preoblikovalo v stabilne panoge, v katerih se uporablja najsodobnejša tehnologija ter se proizvajajo visokokakovostni izdelki in rešitve, ki globalno dosegajo konkurenčnost in najvišjo dodano vrednost. Vrednost te je bila pred desetimi leti na zaposlenega komaj 25.000 evrov, lani pa že 37.000 evrov. Kljub trendu razvojnih podjetij, ki ustvarijo povprečno že od 55.000 do 70.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, generirajo večino regijskega neto čistega dobička in zaposlujejo več kot 5000 ljudi, smo v povprečju še vedno pod slovenskimi številkami.
Pri vseh teh uspešnih in razvojno naravnanih podjetjih lahko izpostavimo predvsem izvoz, saj ta predstavlja nominalno že več kot 1,2 milijarde evrov skupne realizacije. Pred desetimi leti pa je bila vrednost izvoza borih 400 milijonov. Gospodarska moč regije se je tako v zadnjih letih vsako leto krepila, rast zaposlovanja pa je trčila ob zgornji zid razpoložljivega števila iskalcev zaposlitve. Skozi vsa leta sta se povečevala tudi neto čisti prihodek, ki se približuje 3 milijardam, in neto čisti dobiček. Najstabilnejše gospodarske panoge, na katerih danes sloni pomursko gospodarstvo, so: kovinskopredelovalna industrija, ki tudi največ zaposluje, gradbeništvo, živilska industrija, elektroindustrija ter turizem, v katerem imamo v prihodnje tudi največ rezerv.
Pomursko gospodarstvo je danes na tej točki tudi na račun učinkov več let trajajočega pomurskega zakona, na podlagi katerega je bilo ustvarjenih več kot tisoč novih delovnih mest, ustanovljenih več kot 500 novih podjetij, sofinanciranih več kot 250 investicij v tehnološke posodobitve. Prav tako so bile dane dodatne spodbude za zaposlovanje in davčne olajšave za investiranje. Vse skupaj v vrednosti več kot 50 milijonov evrov in v pravem času.
Danes velik izziv pomurskemu gospodarstvu predstavljata digitalizacija in avtomatizacija poslovanja, še večjega pa zagotavljanje ustreznega števila ustreznih kvalificiranih kadrov. Tu je zelo pomemben izobraževalni sistem: na eni strani imamo potrebe gospodarstva po specifičnih poklicih, na drugi strani pa pomanjkanje ustreznih izobraževalnih programov. Nujna je vzpostavitev vajeniških programov izobraževanja. Ne smemo pa pozabiti na mlade inženirske kadre, ki jih nujno potrebujemo za razvoj.
Pomurje ima velik gospodarski potencial. Leži tik ob petem evropskem prometnem koridorju, ki predstavlja eno najpomembnejših transportnih poti v Evropi. Sodobna cestna in železniška povezava regijo povezuje z vsemi srednjeevropskimi gospodarskimi in logističnimi središči. Velik, še skoraj neizkoriščen potencial regije pa predstavlja vodni potencial, tako za namakanje kmetijskih zemljišč iz reke Mure kot izkoriščanje geotermalne energije za namen razvoja kmetijstva in turizma.
Pri izkoriščanju tega naravnega potenciala imamo kup težav. Geotermija kot primerjalna prednost regije zaradi birokratskih ovir in nezadostnih razpoložljivih kapacitet črpanja pa tudi visokih koncesnin onemogoča nove investicije tako v smeri termalnega turizma kot kmetijstva. Nadaljnji razvoj pomurskega gospodarstva je tako odvisen od tega, ali bomo znali ugodne pogoje za razvoj izkoristiti in ustvarili dolgoročno stabilno in konkurenčno okolje za rast in razvoj podjetij ter naredili nov gospodarski zagon Pomurje 5.0. Trenutno ob evidentiranju investicijskih namer naših podjetij vidimo, da smo na dobri poti, saj spoznavamo, kako velik investicijski potencial in kakšne ambiciozne razvojne projekte – investicije imajo naša podjetja za v prihodnje. Vse to pa nam daje prepotrebni optimizem za nove spremembe in izzive.
Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice