Po množičnih demonstracijah, nasilju, vdoru protestnikov v vladne prostore in vzpostavljanju vzporedne vlade so oblasti v Kirgiziji v torek razveljavile že objavljene rezultate nedeljskih parlamentarnih volitev. Privrženci opozicije so v noči na torek v glavnem mestu Biškek zasedli več vladnih stavb, tudi predsednikov urad, iz katerega so skozi okno metali papirje. Iz zapora pa so izpustili nekdanjega predsednika države Almazbeka Atambajeva, ki je bil obsojen zaradi korupcije, in še nekaj drugih pomembnih zapornikov. Kot so sporočili protestniki, hočejo z oblasti vreči sedanjega predsednika Sorunbaja Šenbekova. Razglasili so se celo za začasne voditelje države in začeli zavzemati vladne položaje.
OVSE: Volitve so bile dobro organizirane, toda…
Predsednik Šenbekov je v spletnem videu v torek zjutraj izjavil, da obvladuje položaj, in obtožil »določene politične sile«, da se hočejo »na nezakonit način polastiti oblasti«. Predvsem je hotel pomiriti napetosti, saj je dejal, da se je pripravljen sestati z vsemi 16 strankami, ki so sodelovale na volitvah. Očitno zaradi pritiska ulice je tudi sporočil: »Osrednji volilni komisiji sem naročil, naj temeljito razišče kršenje volilnega zakona (o katerem so poročali med volitvami) in če je treba, razveljavi rezultate volitev.« Osrednja volilna komisija jih je potem res razveljavila tudi zato, ker je bilo več pričevanj o tem, da so številni volilci v nedeljo dobili že obkrožene glasovnice.
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je opozorila tudi na očitke, da so bili številni glasovi kupljeni z denarjem ali vrečami premoga. Njeni neodvisni opazovalci pa so prav tako poudarili, da so bile volitve v celoti gledano dobro organizirane in da so kandidati v volilni kampanji brez težav predstavljali svoj program. Sicer je ta 7-milijonska muslimanska država, v kateri se je že tako huda revščina zaradi pandemije še povečala, doslej veljala za otok pluralizma in svobode izražanja v srednjeazijski regiji, kjer prevladujejo avtoritativni režimi.
590 ranjenih, 120 v bolnišnici
Sprva mirni množični protesti so v Biškeku in drugih mestih izbruhnili v ponedeljek, ko so oblasti sporočile, da so prag za vstop v parlament, ki je bil na 7 odstotkih glasov, prestopile štiri stranke, od katerih tri podpirajo predsednika Šenbekova. Zunaj parlamenta je tako ostalo dvanajst strank. Njihovi privrženci so začeli protestirati z zahtevo, da se zaradi goljufij razveljavi nedeljsko glasovanje in razpišejo nove volitve.
Ko se je v ponedeljek proti večeru skupina protestnikov poskušala prebiti v poslopje parlamenta, je prišlo do spopadov med njimi in policijo, ki je množice poskušala razgnati z vodnimi topovi, strašilnimi granatami in solzivcem. Po navedbah kirgiškega ministrstva za zdravstvo je bilo v spopadu s policijo ranjenih okoli 590 protestnikov, 120 jih je pristalo v bolnišnici, eden pa je umrl. Policiji ni uspelo razgnati protestnikov, ki so potem v noči na torek vdrli v vladna poslopja.
Neki skupini protestnikov pa je uspelo priti v zgradbo državnega odbora za nacionalno varnost, kjer so brez težav dosegli izpustitev nekdanjega predsednika Atambajeva, obsojenega zaradi korupcije na 11 let zapora, ker je kot voditelj države na prostost izpustil enega od vodij organiziranega kriminala v Kirgiziji.
Šenbekov je prišel na oblast leta 2017 s podporo predhodnika, torej Atambajeva. Vendar je lani Šenbekov šel s sodišči in zakoni nad svojega nekdanjega zaščitnika, ki je obžaloval, da mu je pomagal na oblast. Sta pa oba prorusko usmerjena. Pred šestimi leti je Atambajev odrekel gostoljubje ameriškim vojaškim letalom, ki so od leta 2001 s kirgiškega letališča letela v Afganistan. Danes je v Kirgiziji rusko vojaško oporišče.
