»Občina je že naročila izdelavo študije plovnosti, ki naj bi med drugim odgovorila na vprašanja, kakšna bi bila najprimernejša plovila, kje naj bodo privezi, vključuje tudi preveritev uvedbe javnega potniškega prometa na Dravi,« razloži podžupan Samo Peter Medved. S študijo bi obenem sprožili ustrezno spremembo državne uredbe o plovnosti reke, ki naj bi med drugim dopustila možnost uporabe širšega nabora plovil in vožnje z večjo hitrostjo od trenutno veljavnih pet vozlov na uro, kar je nesporno premalo. »Drava ni Ljubljanica ali Blejsko jezero,« je kritičen podžupan.
Po zdajšnjih načrtih bi javni rečni potniški promet že leta 2022 izvajalo občinsko podjetje Marprom, ki ta čas skrbi za mestni avtobusni promet in upravlja žičnice na Mariborskem Pohorju in Arehu. Potniški promet po Dravi naj bi povezal več točk na obeh rečnih bregovih, od Melja do Kamnice, pristajališča pa bi uredili v sklopu prenove Lenta in nove dravske promenade.
A »občinska« ladjica ne bo dovolj. Mariborčane bi mestno vodstvo preusmerilo tudi na železniški promet, zato že nagovarja pristojno direkcijo za infrastrukturo, naj vzpostavi dodatna postajališča ob večjih nakupovalnih središčih in izpelje elektrifikacijo železniške proge Maribor–Prevalje.
Po Lentu se dnevno pelje 10.000 vozil
Vendar tudi to ne bo zadoščalo za razrešitev prometnih težav na levem bregu Maribora. Z zaprtjem Koroške ceste se je namreč na Lent preusmerila več kot polovica cestnega prometa, izhaja iz študije, ki jo je izdelala mariborska fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Skozi ta spomeniško zaščiteni del mesta se dnevno zapelje kar 10.000 vozil. Predvidena celovita prenova Lenta, ki naj bi se začela prihodnje leto, bo začasno zaprla tudi to prometno povezavo.
V županstvu se zavedajo posledic, zato že omahujejo pri napovedi, da bi po končani prenovi za zmeraj prepovedali cestni promet čez Lent. »Iščemo alternative,« pravi Medved, »osebno sem namreč zadržan do zaprtja Lenta, ker so prometne obremenitve na nekaterih točkah že danes nad zakonsko dovoljenimi mejami.«
Dolgoročno cestnoprometno zagato bi sicer utegnila ublažiti drznejša strateška usmeritev v trajnejše oblike prevoza, kot so pešačenje, kolo in javni promet. Že prihodnje leto naj bi se za kolesarje in pešce zbližala levi in desni breg Maribora. Mesto je namreč že pridobilo gradbeno dovoljenje za postavitev nove brvi pri Starem mostu. Razpis za izbiro izvajalca bo objavljen v kratkem, gradnja naj bi sledila v letu 2021.