Agencija Republike Slovenije za okolje je sklenila, da mora Mestna občina Ljubljana opraviti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje za vgradnjo kanala C0 z armiranobetonskim oklepom na odseku med Brodom in Črnučami. Agencija je presodila, da ta gradbeni poseg glede na svoje značilnosti, lokacijo in možne vplive pomeni povečano tveganje za prebivalce in zdravje ljudi.
Obregnili so se ob potresno varnost kanala
Na občini in javnem podjetju VOKA Snaga odločitve agencije niso komentirali, zagotovili so, da se nanjo ne bodo pritožili. Zaprosili bodo za okoljevarstveno soglasje in vlogi priložili vso potrebno dokumentacijo vključno s poročilom o vplivih na okolje. Dodali so, da ta projekt teče skladno »z vsemi zakonskimi zahtevami, vključno s pridobljenimi soglasji in gradbenimi dovoljenji«. Velja spomniti, agencija je leta 2015 in nato še leto pozneje v predhodnih postopkih, ki sta obravnavala gradnjo 12,1 kilometra dolgega kanala C0, odločila, da pridobivanje okoljevarstvenega soglasja ni potrebno.
In kaj je bil tokrat razlog za drugačno odločitev? V tokratnem predhodnem postopku agencija ni odločala o celotnem kanalu, temveč le o vgradnji kanala na dobrih dveh kilometrov dolgem odseku, kjer se je občina odločila kanal umestiti v armiranobetonski kvadratni okvir (kineto). Trasa tega krajšega odseka vodi po vodovarstvenem območju s strogim režimom varovanja, zato so na občini naknadno odredili še vgradnjo kinete, ki naj bi zagotavljala dodatno varnost in omogočala, da lahko s kamero redno pregledujejo, v kakšnem stanju je kanal. Agencija za okolje se je obregnila ob potresno varnost, saj je ugotovila, da tveganje večje potresne nevarnosti v občinski projektni dokumentaciji ni zadosti dodelano. Občina je svoje stališče utemeljevala s študijo Ocena potresne varnosti na trasi kanala zbiralnika C0 iz leta 2017. A ker te študije agenciji za okolje ni predložila, slednja ni mogla preveriti, ali študija vključuje tudi ta poseg. Na podlagi predložene dokumentacije agencija tako ni mogla »izključiti, da v času obratovanja ne bo prišlo do pomembnih vplivov na vire pitne vode in s tem na zdravje ljudi kot posledice večjih nesreč (potresi)«, je zapisala v sklepu. Še več, agencija je poudarila tudi, da ne morejo izključiti, da v primeru nestabilnosti tal vgrajena kineta ne bo dodatno ogrožala kanalizacijske cevi oziroma poškodovala in tako povzročila izlitja odpadnih voda v podtalnico.
So evropska sredstva ogrožena?
Ključni vprašanji sta torej, kako dolgo bo potekal postopek presoje vplivov na okolje, vključno z morebitnimi pritožbami, in kaj to pomeni za črpanje evropskih sredstev. Gradnja kanala C0 je namreč del več kot 111 milijonov evrov vrednega okoljskega projekta, ki ga izdatno sofinancira evropski kohezijski sklad. Na občini pričakujejo, da bo pri gradnji kinete nastala zamuda zaradi dodatnega postopka. Ali bodo zato ogrožena evropska sredstva, pa ne morejo komentirati, so sporočili in dodali, da za zdaj so še znotraj terminskega načrta. A občina je konec lanskega leta na svoji spletni strani o projektu kanal C0 izpostavila, da bi postopek presoje vplivov na okolje utegnil ogroziti evropska sredstva.
»Vsekakor pa zaradi časovne omejitve in po vsej verjetnosti zlonamernega zavlačevanja postopkov, v kar je vključena tudi javnost, projekt ne bi bil realiziran do končnega roka za črpanje sredstev. To bi pomenilo neizpolnitev zahtev Evropske unije in vračanje sredstev s strani države,« so zapisali.
NIJZ nasprotuje trasi
V sklopu predhodnega postopka, ko agencija za okolje oceni, ali je za konkreten poseg v okolje potrebna presoja vplivov na okolje, so svoja stališča podale tudi nekatere institucije. Direkcija za vode je ocenila, da »na podlagi zakonodajnih obveznosti presoja vplivov na okolje ni potrebna«. V isti sapi pa so dodali: »Vendar gre za vodovarstveno občutljivo območje, kjer so vodni viri zlahka ogroženi, zato direkcija za vode priporoča izvedbo presoje vplivov na okolje.« Nacionalni inštitut za javno zdravje pa je zatrdil, da se ne strinja že z začrtano traso kanala C0. Z vidika vplivov na zdravje ljudi naj bi bila povsem nespremenljiva in bi jo bilo treba umestiti zunaj vodovarstvenih območij, menijo na inštitutu.
