Ne zgolj zaradi koronakrize, avtomobilsko leto 2020 se bo v zgodovino med drugim zapisalo tudi kot tisto, ko so konec proizvodnje dočakali številni zanimivi štirikolesniki. Ki jih je bodisi »požrla« kriza ali pa so postali nezanimivi, ker večina kupcev pogleduje le še k takšnim ali drugačnim športnim terencem. In med »žrtvami« zagotovo med največja imena spada chevrolet impala.
Pri tem je treba takoj poudariti, da impale ni pokopal koronavirus, temveč se je njen konec napovedoval že dlje časa; najprej za leto 2018, potem za lansko, naposled pa je zadnji primerek proizvodne trakove v Detroitu zapustil 27. februarja letos. Da gre za veliko ime avtomobilske zgodovine, čeprav je bil ta štirikolesnik vezan skoraj izključno na severnoameriški trg, priča ogromno dejstev. Omenimo le, da so prvi avtomobili z imenom impala luč sveta ugledali leta 1957, da se je v treh različnih obdobjih (1957–1985, 1994–1996 in 1999–2020) zvrstilo kar deset generacij tega avtomobila in da je vmes impala dolgo veljala za zastavonošo znamke Chevrolet med potniškimi avtomobili ter je bila med najbolje prodajanimi ameriškimi avtomobili na domačih tleh. Skupno so v vsem času prodali kar okrog 15 milijonov primerkov tega avtomobila, s čimer je to najbolje prodajan Chevrolet vseh časov.
Najprej le kot nadgradnja
Impala ima sicer precej zanimivo že svojo »predzgodbo«. Ime se je prvič pojavilo pri prototipu avtomobila, ki ga je Chevrolet predstavil leta 1956 na dogodku General Motors Motorama. Šlo je za ogromen kupe s trdo streho, ki je oblikovne poteze povzel po modelu corvette, ime pa je dobil po vrsti afriške antilope, ki so jo upodobili tudi v logotipu avtomobila. Dve leti kasneje so ime impala nadeli najbolje opremljeni različici modela bel air, ki pa se je od drugih razlikovala tako bistveno, da primerke tistega leta že štejejo za prvo generacijo impale. Kar glede na to, da so izdelali kar 125.480 kupejev s tem imenom in povrhu še 55.990 kabrioletov, niti ni čudno.
No, vseeno je bila prva res »prava« chevrolet impala tista druge generacije, ki je na ceste zapeljala leto kasneje. Takrat se je namreč »osvobodila« vseh okovov in postala povsem samostojen model, poleg kupejevske in kabrioletske različice pa se je prvič predstavila tudi kot štirivratna limuzina. Na voljo je bila s številnimi motorji V8, že takrat pa je imela med dodatnimi opcijami tako napredne dodatke, kot je tempomat. Skupno so izdelali slabega pol milijona primerkov, poleg v ZDA pa so jo izdelovali tudi v Kanadi, kjer so proizvodne trakove zapuščali primerki z volanom na desni strani, ki so jih izvažali v Avstralijo, Novo Zelandijo in Južno Afriko.
Simbol boja za človekove pravice
Kot se je izkazalo kasneje, pa je impala, ki ima v celotni zgodovini najpomembnejše mesto, tista tretje generacije. Natančneje primerki letnika 1964, ki so bili tudi zadnji pred predstavitvijo četrte. Zanimivo je, da je bila prodaja teh avtomobilov proti koncu dokaj slaba, saj je Chevrolet že prej razkril, da bodo nove impale atraktivnejše, a poleti leta 1964 se je zgodil eden najpomembnejših trenutkov v zgodovini ZDA, pri katerem je nepričakovano vlogo odigrala tudi impala. Drugega julija tistega leta so namreč v ZDA potrdili zakon o državljanskih pravicah (Civil rights act), ki med drugim prepoveduje diskriminacijo na podlagi rase, vere, spola, porekla… Ker je ob tem četrti julij dan neodvisnosti, so ravno takrat pri GM želeli v Chevroletove salone po vsej državi dostaviti kar največ impal tretje generacije, da pred prihodom četrte ne bi ostale neprodane. »Povsem po naključju je tako prva takšna impala na dan sprejetja novega zakona prispela tudi v salon v Los Angelesu, kjer je bilo gibanje za človekove pravice izjemno močno, tamkajšnji ponudnik pa je bil znan po svojem diskriminatornem pristopu, ki je temnopoltim kupcem prepovedoval testne vožnje. A takrat je bil primoran to pravilo opustiti, prav tista impala, rdeče barve z bež notranjostjo, ki jo je še isti dan na testno vožnjo popeljal in jo kasneje tudi kupil temnopolti lastnik, pa je postala simbol boja za človekove pravice,« je kasneje v zapisu v publikaciji Global Policy zapisal ekonomist Karl Muth. Impala letnik 1964 je v naslednjih letih postala tudi ikona črnske popkulture, opevali pa so jo številni avtorji hiphop glasbe.
Do leta 1985 so se zvrstile četrta, peta in šesta generacija, ki so bile na voljo v številnih karoserijskih različicah, odtlej pa o impali govorimo le še kot o limuzini. Po devetih letih premora je tako najprej neuspešno (manj kot 70.000 prodanih med letoma 1994 in 1996) »poskusila« sedma generacija, »drugo pomlad« pa je impala doživljala na začetku stoletja. Predvsem z osmo (1999–2005) in deveto generacijo (2006–2016), ki so jo denimo še leta 2007 v ZDA prodali v več kot 300.000 primerkih. V zadnjih letih desete generacije je prodaja strmoglavila, razlog pa je enak kot v Evropi – norenje kupcev za športnimi terenci.
