Predobravnavni narok je bil tako zaključen predčasno, so pa pred tem vsi trije obdolženi zavrnili možnost priznanja. Specializirani državni tožilec Iztok Krumpak obema nekdanjima vodilnima v takrat državni banki očita, da sta zlorabila položaj, s tem ko naj bi mimo vseh bančnih pravil, zakonskih in podzakonskih aktov in tudi opozoril uslužbencev banke Raščanu oziroma njegovemu kreditno povsem nesposobnemu podjetju Monera za plačilo prvega svežnja delnic Dela Revij pridobila 7,5 milijona evrov posojila, kredit pa je bil povsem nezavarovan in nikoli vrnjen.
»Da bi se izognila odločanju na kreditnem odboru banke so pod pretvezo nakupa delnic neke srbske družbe Raščanovi družbi nakazali še dodatnih 5,5 milijona evrov, s čimer so banko oškodovali za 13 milijonov evrov,« je pojasnil Krumpak in navkljub drugačnim trditvam obdolženega Kovačiča zatrdil, da Nova KBM ni dobila povrnjenega niti evra, kredit pa so morali na koncu v sklopu sanacije bančnega sistema prenesti na DUTB.
Kovačič pa trdi, da so pravnomočno zaključeni stečaji javne listine, zato lahko vsak preveri in ugotovi, da Nova KBM Monere v pravnomočno zaključenem stečaju pri posojilih, ki so del obtožnice, ni terjala niti centa, zato škoda sploh ni mogla nastati. Tako kot že v četrtkovem primeru v zvezi z nakupi delnic slovenskih elektro podjetij, tudi tokrat meni, da gre za napačen in povsem zgrešen način pregona.
Ob tem je zatrdil, da sta bila oba kredita poplačana, kar naj bi pisalo tudi v obtožnici, a je pri tem dodano, da zgolj v višini knjižne vrednosti. »Sam v obdobju knjižnega in digitalnega denarja ne razumem, kaj je narobe s tem, če je bil kredit poplačan knjižno.« je dejal nekdanji prvi mariborski bankir.
Za predčasen zaključek nedokončanega naroka je poskrbel zagovornik Skernišakove Valter Bogataj, ki je zahteval izločitev predsednice senata Vanje Verdel Kokol. Ta je namreč po njegovem mnenju bila v omenjeni kazenski postopek že vključena v fazi preiskave, ko je izvensodni senat odločal o pritožbah zoper odločitve preiskovalnega sodnika. S tem bi po njegovem lahko vzbudila dvom v nepristranskost sojenja.
Še pred tem je zagovornik Kovačiča, tokrat je Blaža Kovačiča Mlinarja nadomestil Črt Šatej, tako kot že dan prej njegov odvetniški kolega podal zahtevo za izločitev dela dokazov, pridobljenega s po mnenju obrambe nezakonito preiskavo strežnika banke in komunikacije Kovačiča preko e-pošte. Takrat namreč o tem osumljenega o tej preiskavi sploh niso obvestili, niti pri njej ni mogel sodelovati.
A po mnenju tožilca gre pri tem zgolj za pričakovane manevre obrambe, saj nista utemeljeni niti zahteva za izločitev dokazov, kot tudi ne zahteva za izločitev sodnice. O tem bo sicer zdaj odločala predsednica senata, Krumpak pa upa, da bodo s kazensko zadevo nadaljevali v najkrajšem mogočem času. Za dokončanje postopka pa je po njegovem še dovolj časa, saj zadeva še ne bo tako kmalu zastarala.
