Sloveniji se je končno uspelo premakniti z rdečega seznama števila okuženih na rumeni seznam, ki ga sestavljajo zmagoslavni kolesarski mučeniki dirke po Franciji. Tri čudežne tedne so njeni državljani skupaj s kolesarskima junakoma Tadejem in Primožem trpeli na klancih in spolzkih cestiščih. Po vseh mukah in pasteh se je agonija končala na zmagoslaven način, tako da ni nič čudnega, če se je vsa država v začetku minulega tedna odela v rumeno. Še na drogovih državnih uradov so v vetru plesale zastave slave rumene barve, da ne govorimo o družbenem medmrežju, na katerem se v sliki in besedi s svojimi dosežki hvalisajo predstavniki domače zvezdniške elite, ki je kar kipela od v rumeno oblečenih osebkov.
Na Radiu Ognjišče so celo poročali o pretresljivih prizorih iz najbolj zakotnih kotičkov sveta. »Zgodovinski uspeh slovenskih kolesarjev Tadeja Pogačarja, Primoža Rogliča in drugih odmeva tudi na črni celini. O njih s ponosom pripovedujejo slovenski misijonarji,« se je glasil uvod v poročilo iz tretjega sveta, pod katerega je pripeta fotografija misijonarske sestre Urše Marinčič, na kateri se veseli skupaj z rumeno oblečenim afriškim otrokom. »Bravo, naši kolesarji, posebno Tadej in Primož! Hvala za srčnost in predanost. Čestitke iz Ugande! Bog živi Slovenijo!« je v eter javila sestra Urša. Kako zelo je slovenski kolesarski čudež zadonel po svetu, je razkril tudi nekdanji košarkarski as Marko Milić. Po poročanju časopisa Ekipa SN je Air Milko, ki skupaj s hčerkama živi na italijanski strani Azurne obale, objavil ganljiv zapis, kako je dobro biti prijatelj Primoža Rogliča. »Ko sem doma pozabil denarnico, sem povedal, da je Roglič moj sosed, saj je včasih res živel blizu mene, in ni bilo nobenih težav,« je z neverjetnim razkritjem postregel Milić ter dodal, da se mu je prigoda z denarnico zgodila na s kolesarstvom zasvojeni Azurni obali, kjer ga je zgolj omemba pomembnega znanstva rešila plačila.
Ne glede na evforijo, ki že od koronačasov preveva Slovenijo, in enormno povečano prodajo koles, ki je po poročanju časopisa Finance še dodatno kulminirala v času dirke po Franciji, da trgovci menda ne zmorejo več slediti povpraševanju, pa s kolesarstvom niso imele sreče avtorice knjige Nepozabne. Govori o (slovenskih) ženskah, ki so premikale meje našega sveta, izšla pa je pri založbi Mladinska knjiga. Ustvarjalke knjige je po poročanju portala 24ur.com presenetil poseg v naslovnico, saj bi morala ta prvotno prikazovati teh nekaj nepozabnih žensk na kolesu, pri založbi pa so kolesa odstranili, ker se jim je to zdelo primernejše. Avtorice knjige so v sporočilu za javnost zapisale, da so pri založbi s svojim posegom, s katerim so odstranili kolesa, ki so simbol ženske emancipacije, odstranili tudi povezanost in preplet med različnimi generacijami izjemnih žensk, in kot da to še ne bi bilo dovolj, so ženske odrezali od pasu navzdol – asociacija s simbolnim dejanjem kastracije se ne zdi zgolj naključna.
Vlahović zaljubljen v Bohinj, Neisha pa v morje
Z jesenskim enakonočjem se je v torek ob 15.31 začela koledarska jesen. Ta javni podatek so brž izkoristili pri reviji Nova in se odločili raziskati, kateri so najljubši izletniški cilji naših najslavnejših sodržavljanov v lepih jesenskih dneh. Miki Vlahovič, gonilna sila ansambla Victory, je pojasnil, da se je ponovno zaljubil v Bohinj, in naštel nekaj karakteristik, zakaj se mu zdi jezerski raj res naj. »Mir, zares naravne lepote, čista voda, plavanje, sončenje na noro lepih naravnih plažah, kosilo z drago na kanuju sredi jezera, ogromno pešpoti, super kolesarska tura in kulinarika,« je izčrpno naštel vse čudovite bohinjske atrakcije. Glasbenica Neža Buh - Neisha pa je bolj morski tip jesenskega človeka. »Morje do zadnjega izdihljaja sonca. Poleti sem bila toliko naokoli, da prav prija loviti te zadnje žarke na plaži,« je dahnila za Novo čislana umetnica. Jesen je tudi čas, ko se začne pouk v šolah ne samo za otroke, temveč tudi za njihove starše, ker se, kot so zapisali v reviji Zvezde Lady, vse več ljudi zaveda pomena vseživljenjskega učenja tako za srečnejše življenje kot uspeh. Zato so predstavili nekaj znanja lačnih znanih Slovenk. Igralka, pevka, političarka in politična aktivistka Lara Jankovič si denimo želi, da bi se naučila špansko, salso in jogo, skrita želja njene igralske kolegice Darje Reichman pa je prav tako obvladanje tujih jezikov. »Rada bi nadaljevala tečaj italijanščine prek spleta, s čimer sem se ukvarjala spomladi, ko je vse zamrlo, morebiti pa se nekoč spet lotim tudi pilatesa ali gyrotonica,« je povedala.
Vseživljenjski učenec je tudi glasbeni zabavljač Omar Naber. Pa ne samo učenec, tudi učitelj petja, kitare, bas kitare, kot je razkril za revijo Suzy, s tem da je priznal, da se je šele v zadnjih mesecih pogovoril sam s seboj o tem, kaj si v življenju pravzaprav želi. In rezultat notranjega dialoga? »Odslej se bom preživljal s svojimi vrednotami, če se že s koncerti ne morem. V višave moram dvigniti svoje ime, pokazati ljudem, kako gledam na svet in medčloveške odnose,« je podrobneje razložil svoj načrt. Tudi Tilen Artač, akademski glasbenik in imitator na Radiu GaGa ter po novem še voditelj oddaje Kaj dogaja na narodni televiziji, je za revijo Zvezde Lady namignil, da je do največje modrosti življenja prišel sam. »In ta je, da si tiho,« je izjavil Artač, ki po poizvedovanju taiste revije verjame v boga, karmo in v to, da kar seješ, tudi žanješ.
Kordiš obdeluje njivo
Kar je sejal, pa že žanje politik in politični aktivist Miha Kordiš. V reviji Zarja Jana je radovednim bralcem predstavil svoj oziroma zadružni model kmetovanja. Miha je sicer, kot so ga predstavili, urbano dete, odraščal je v družini z vrtom, a mu motika in kosa nista bili položeni v zibelko, tako da se danes marsikdo čudi, da z dvajsetimi somišljeniki na pravičen način obdeluje hektar in pol veliko njivo na Ljubljanskem barju. »V nasprotju z vsemi tistimi parlamentarnimi bitkami daš tukaj stvari v zemljo, nekaj zraste, to lahko primeš. Brez polen pod noge,« je radost do kmetovanja opisal državnozborski politik Levice.
S pobiranjem jesenskih pridelkov je imel one dni opraviti še pevec Vili Resnik. Le da v bolj filozofsko-sociološkem smislu. Vili je moral namreč v časopisu Svet24 odgovoriti na precej neprijetno vprašanje, kaj reče tistim, ki glasbenike zaradi jadikovanja ob pomanjkanju koncertov in posledično močno znižanega življenjskega standarda pošiljajo pobirat jesenske pridelke. »Stvar je v tem, da nas glasbenikov nihče ne ocenjuje pozitivno. Rečejo mi: kaj bodo glasbeniki, naj gredo pobirat krompir. No, delno imajo prav in rečem jim, da tudi sam premišljujem, kaj bom naredil. Ampak mislim, da bodo nekoč razmere boljše,« je optimistično nastrojen Resnik, čeprav je, kot je priznal, denarna suša že tako velika, da ga bo kmalu začelo skrbeti, ali bo še lahko nahranil otroke.
