Predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak je na zadnji seji sveta koroške regije Korošcem zatrdil, da bodo 15. oktobra v Gaberkah simbolično zasadili prvo lopato na trasi tretje razvojne osi. Dars bo še ta teden namreč podpisal pogodbo z izbranim izvajalcem gradbenih del, sledila bosta uvedba v delo in 15. oktobra simboličen začetek gradnje. V družbi Dars pa ocenjujejo, da bi lahko že konec pomladi prihodnje leto začeli tudi dela na območju Jenine, v Podgorju pri Slovenj Gradcu, za katera bodo v prihodnjih dneh vložili še zadnji zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja.
Za cesto še zadnjič tudi na kolo
Da gre tokrat zares, upajo tudi v Mladinski iniciativi za tretjo razvojno os, ki so jo mladi Korošci ustanovili pred šestimi leti z namenom, da bodo vladajoče politike nenehno opominjali, da tudi ta regija nujno potrebuje sodobno cestno povezavo. »Povod za ustanovitev je bila tudi takratna napoved vlade o zamiku oziroma celo nesmiselnosti gradnje tretje razvojne osi na Koroško,« je spomnil koordinator iniciative Aljaž Verhovnik. Sledilo je obdobje aktivnega prepričevanja državnih odločevalcev v parlamentu, vladi in celo pri predsedniku države. V ključnih trenutkih so pokazali zobe in organizirali prvi protest za tretjo razvojno os, pa tudi zapore cest. Pripravili so protest pred vladno palačo v Ljubljani, kar je pripomoglo k sprejemu finančnih podlag za realen začetek gradnje. Zdaj pa so sklenili, da bodo delovali le še do začetka gradbenih del na Koroškem. Na svoji spletni strani so začeli odštevati čas do začetka gradnje v Gaberkah. Ko se bo to zgodilo, pa bo mladinska iniciativa zaključila svoje poslanstvo. Obenem so organizirali še zadnje, šesto kolesarjenje po bodoči trasi hitre ceste, vse od Šentruperta do Gaberk in Graške Gore, prek Slovenj Gradca do Dravograda, in 65 kilometrov dolgo pot sklenili v Ravnah na Koroškem, kjer je tudi sedež iniciative. »Prav je, da mlajšo generacijo v mladinskem svetu razbremenimo obsežnega projekta in velikega pričakovanja javnosti. Kot civilna družba mladih smo s tem projektom nedvomno pokazali veliko mero resnosti, pripadnosti do svojega domačega kraja in z vztrajnostjo še tako nemogoč projekt pomagali pripeljati do realnosti. In to na prostovoljni ravni,« je spomnil Verhovnik.
