Rdeča nit pogovora, ki ga je vodila Edita Krajnović, vodja metodologije izbora Gazela in direktorica družbe Mediade, je bila pogum za rast. Na vprašanje, kaj jim daje pogum in kaj jih pri rasti ovira, je predsednik upravnega odbora družbe BTC Jože Mermal povedal, da ima družba zdrave in uresničljive ambicije. »Po projektu, ki je bil zastavljen leta 2013, bomo v nekaj letih zrasli v najmočnejši intermodalni logistični terminal na območju jugovzhodne Evrope. BTC smo naredili iz nekdanjih skladišč, smo skladiščniki in ne znanstveniki, svetovalci, profesorji ali poslovneži. Gre za to, da v nekaj verjameš in si upaš tvegati, če ne gre, pa se lotiš drugega projekta. Tega ne počnemo samo zato, da gremo naprej, ampak tudi za osebno zadovoljstvo – to je tisto, kar nas vse skupaj bogati.«
Povezovanje za višjo dodano vrednost
Ko je govor o ovirah, je Mermal poudaril, da so si v BTC kar petnajst let prizadevali, da so v Ljubljano pripeljali Ikeo, čeprav bo na račun davkov in prispevkov proračun veliko pridobil. V naslednjih dveh letih pa prihaja center Mercator, ki so ga že umestili v širši prostor. BTC, ki želi do leta 2025 postati močno inovacijsko stičišče, načrtno veliko sodeluje z zagonskimi podjetji, kajti, tako Mermal, če v tej družbi ne bomo podpirali mladih, ne bomo nikamor prišli. Meni, da bi s startupi morala več sodelovati tudi druga podjetja, bodisi v kontekstu družbene ali širše odgovornosti. Seveda pa tudi brez poslovnih partnerjev ne gre, je dodal Jože Mermal, ki pravi, da je prav povezovanje gospodarskih subjektov »prava stvar, s katero bomo z lahkoto prišli do višje dodane vrednosti«.
Direktorica regijske gazele Don Don Alenka Mozetič Zavrl je poudarila, da ima podjetje močan zagon za nadaljnjo rast, zato bodo vlagali tudi v druge segmente poslovanja. »Priložnosti je veliko. Ko začneš rasti in se razvijati, druge poti ni,« je dejala in nadaljevala, da podjetje deluje predvsem v regiji nekdanje Jugoslavije. Za to upa, da se bo bolj odprla, zgladila kulturne razlike in se povezala, pri čemer ne bi smeli pozabiti na lokalne vezi. Kot vodilno pekarsko podjetje v regiji jugovzhodne Evrope si je podjetje za cilj postavilo kar pol milijarde prihodkov, je dodala Mozetič-Zavrlova in napovedala, da se z bratom umikata iz operativnega vodstva podjetja in ga prepuščata naslednikom, kar je po njenem nujno, da bo podjetje še raslo.
Stopiti iz cone udobja
»Ko je prišel covid, smo obstali. Kakšno spoznanje pa nam je prinesel? Da lahko marsikatero stvar delamo drugače kot v zadnjih petdesetih letih,« je v nadaljevanju okrogle mize povedal dr. Gregor Pipan, direktor osrednjeslovenske gazele XLAB. »Danes ne moremo vedeti, kakšne produkte bomo dali na trg čez dve ali tri leta. Pomembno je, da imamo odprte oči, spremljamo, kaj se dogaja, in se prilagodimo razmeram.« Prokurist regijske gazele Acies Bio dr. Enej Kuščer pa je dodal, da imajo podjetniki vedno zagon in vizijo, kako je mogoče nekaj narediti, je pa res, da imajo podjetja svoje cikle rasti, in dal za primer družbo BTC z Jožetom Mermalom na čelu, ki je povezovalno gradil njeno zgodbo. »To je primer za vse nas, kako ustvariti ekosistem od startupov do močnih in tujih partnerjev.«
Podjetje znanstvenikov, kot so Acies Bio označili na srečanju, potrebuje financiranje, Slovenija pa za biotehnologijo ni okolje, kamor bi prihajal »venture« kapital, je v nadaljevanju povedal Kuščer. »Morali smo se znajti, zato smo se večinoma financirali s storitvami za druga podjetja in dobiček vlagali v zanimive ideje. Če hočeš rasti, pa je treba stopiti iz cone udobja. Smo ravno v fazi, ko se moramo začeti otepati servisnih storitev, ki prinašajo prihodek, in se osredotočiti na nišna področja, kjer smo v razvoju najmočnejši – na inovacije v biotehnologiji, ki bodo v naslednjih petih ali desetih letih pustile močan pečat. Predvideti moramo zgodbo, ki jo želimo ustvariti ali soustvariti, ter se sprijazniti, da sprejemamo kar nekaj tveganj, tudi stabilnost podjetja.« Vsaka kriza je priložnost, da pogledamo, kako lahko v prihodnosti delamo bolje, je dodal Kuščer.
Veliko razvojnega in inovacijskega potenciala
Na okrogli mizi v Ljubljani je sodelovala tudi mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, ki je v pogovoru poudarila izzive načrta Slovenija 5.0. Ta se osredotoča na to, kako z optimalnim razvojem slovenske industrije kot ključnega gibala izvoza in gospodarstva do leta 2030, vključujoč močne povezave z neindustrijskimi povezanimi panogami, povečati mednarodno konkurenčnost Slovenije. Katere naložbe države bodo gospodarstvu dale več vetra v jadra za doseganje konkurenčnosti ter ciljev gospodarstva in družbe, se je vprašala Šmučeva. »V slovenskem gospodarstvu je veliko inovacijskega in razvojnega potenciala, v katerega moramo pametno vložiti denar iz evropskih sredstev, da bo še generacije prinašal obresti,« je poudarila. »Zanimivo delo, dobra plača in kakovost življenja, vse to so segmenti, ki jih je treba sestaviti. To je del odgovora na vprašanje, kaj je Slovenija 5.0 – koncept, kako uporabiti znanost, tehnologijo in znanje za večjo blaginjo družbe.«
Za gospodarski razvoj so pomembni talenti, ljudje z različnimi pogledi na rešitve, ki jih potrebujemo, da se krešejo dobre ideje, so soglašali sogovorniki. Toda kako bo slovenski prostor privlačnejši za Slovence in Neslovence v tujini, da bodo prišli k nam ne samo živet, ampak jim bomo ponudili tudi ugodno okolje za menedžersko, raziskovalno ali inženirsko delo? Po Kuščerjevih besedah ni mogoče pričakovati, da bo Slovenija zlahka privabila vrhunske tuje strokovnjake, posebno zato, ker niti plače pri nas niso konkurenčne. »Kot država moramo postati konkurenčnejši, le tako bomo lahko privabljali tuje znanje ali pa vsaj dobre domače kadre, ki so odšli v tujino,« je dodal. Gregor Pipan je pristavil, da na Nizozemskem država ljudem z visoko izobrazbo, magisterijem ali doktoratom, ki sodijo v visok plačni razred, pomaga s časovno omejeno davčno olajšavo na plačo, s čimer podjetja v svoje vrste privabijo vrhunske strokovnjake. V zaključku pogovora so govorniki soglašali, da je ključno povezovanje, ki bi ga morali spodbujati. Slovenija je namreč po človeškem kapitalu oziroma znanju deveta država na svetu, po sposobnosti sodelovanja pa je v spodnji desetini držav.
