Za svoje doktorsko pa tudi življenjsko delo ste izbrali raziskovanje in spodbujanje dinamičnega podjetništva. Zakaj?

Že v času prvega letnika ljubljanske ekonomske fakultete sem ob mentorstvu profesorjev, ki so orali ledino na področju podjetniškega usposabljanja in izobraževanja, razvil prvo delovno verzijo modela pospeševanja podjetništva. Pri 31 letih smo skupaj s prijatelji ustanovili računalniško podjetje Grad, ki je v nekaj letih zraslo v družino več kot 20 podjetij. Ob privatizaciji matičnega podjetja smo »natisnili« prve delnice v nekdanji Jugoslaviji in izvedli prvo ponudbo za zaprti krog investitorjev, kmalu zatem smo delnice kot prve uvrstili na novoustanovljeno ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Izpeljali smo prvo transakcijo in v nekaj dneh dosegli več kot desetkratnik nominale, po kateri so bile vplačane.

Ker sem začutil, da se je treba iz posla umakniti pravi čas, sem prodal večji del svojih delnic in se posvetil novemu projektu. Nastalo je izobraževalno podjetje PIC GEA College Bohinj, skupni projekt 43 ustanoviteljev. Tudi tega smo v nekaj letih razvili do ne le za slovenski trg ugledne velikosti in njegovo nadaljnjo rast financirali z izdajo novih vrednostnih papirjev. Zatem smo ustanovili še Visoko šolo za podjetništvo in začeli gradnjo kampusa v Piranu. Celotna podjetniško-menedžerska ekipa se je šolala na podiplomskih programih ljubljanske ekonomske fakultete, kjer smo imeli v profesorjih podjetništva Tei Petrin, Miroslavu Glasu, Alešu Vahčiču in Maksu Tajnikarju tako strokovno-mentorsko kot povsem človeško podporo pri graditvi izobraževalnega podjetja – šole podjetništva in razvoju osebne kariere.

Poudarjate, da v Sloveniji na leto nimamo le 500, temveč 5000 gazel. Lahko utemeljite?

Z oznako gazela smo po zgledu raziskovalcev hitrorastočih podjetij po svetu, predvsem v ZDA in Skandinaviji pa tudi v Avstraliji, na enostaven način opisali hitrorastoča podjetja, ki imajo vrsto enakih ali vsaj zelo podobnih značilnosti. Izkazalo se je, da je v različno razvitih državah delež hitrorastočih podjetij in njihovega »cveta« – gazel vedno od tri do pet odstotkov celotne populacije podjetij. In zakaj potem 500 gazel? Ker so se tako odločili v združenju hitrorastočih podjetij Growth Plus – Europe 500, v katerem so bila tedaj aktivna tudi slovenska hitrorastoča podjetja, predvsem pa GEA College. V Sloveniji smo konec prejšnjega tisočletja imeli že več kot 100.000 gospodarskih subjektov in espejev in ob jasno določenih kriterijih je število hitrorastočih podjetij zagotovo presegalo 5000, 500 gazel pa je še za desetkrat uspešnejših. Nas torej morajo zanimati spodbude za 5000 hitrorastočih podjetij s potencialom za uvrstitev med 500 gazel.

Na eni strani imamo v Sloveniji uspešna podjetja – gazele z ustvarjeno dodano vrednostjo močno presegajo povprečje gospodarstva, po drugi strani skoraj 20-odstotno zaostajanje Slovenije po produktivnosti glede na povprečje Evrope. Kako zmanjšati razkorak in ujeti tempo gazel?

Afriška basen pravi, da se za preživetje borijo milijoni miši (mikro in mala podjetja), levi in sloni (živali opisujejo karakter podjetja), vendar ni pomembno, ali si slon, miš ali lev – če hočeš preživeti, moraš biti hiter kot gazela.

Slovenija bo (spet) bogata dežela, ko bodo podjetniki prepoznani kot heroji, ste zapisali pred sedmimi leti. Ali podjetnike po vašem mnenju že prepoznavamo kot heroje?

Zakaj 5000 – in ne 500? Zakaj ne 50 – in ne pet? Večji delež gazel, podjetij s potencialom hitre rasti, ustvarja priložnosti za več optimizma med podjetniki. Lažje se bo uvrstiti med 5000 hitrorastočih podjetij in lažje bomo navijali za posamezno podjetje, če jih ne bo le pet v celotni Sloveniji. Spoznanje, da so podjetniki heroji, je povezano z družbeno odgovornostjo podjetij in podjetnikov. Biti gazela pomeni ne biti sponzor in dobrotnik, pomeni biti odgovoren za ohranjanje delovnih mest, za uspešnost in ugled podjetništva, podjetnikov, regij in Slovenije.

Letos praznujemo 20-letnico izbora Gazela, ki ste ga soustvarjali vrsto let. Kako razmišljate ob tem jubileju, na kaj ste osebno ponosni in kakšno popotnico bi dali Sloveniji, deželi gazel?

Zdi se mi, da je komisija za izbor gazel delo dobro opravljala in da so izbrane, seveda najprej na podlagi finančnih podatkov in nato še vrste drugih kriterijev, večinoma še danes uspešne in zgled drugim podjetnikom. Nekatere pa, kot je v podjetništvu normalno, niso dovolj dolgo hitro tekle, so pa zagotovo še danes med uglednimi podjetji. Hvala vsem, ki ste podpirali akcijo Gazela, izbor najboljših, in ki podpirate podjetništvo in podjetniško misel. Tudi zato je Slovenija danes najuspešnejša. Hvala sponzorjem, pokroviteljem in seveda Dnevniku, ki mu je tradicijo gazel uspelo ohraniti kljub krizi.