Podobno je z vremenom. Pa ne mislim na sedanje vremenske napovedi. Te nam že skoraj niso zadosti, radi bi izvedeli, kakšna bo zima, se bo morda dalo smučati? Moramo nabaviti zalogo kuriva za ogrevanje? Na žalost, ali pa na srečo, kaj pa vem, tega nismo sposobni. Tudi včasih niso bili, pa se morda tega niso tako zavedali, kot se danes. Zato je bilo toliko več prostora za »izvirne pristope« pri napovedovanju vremena za daleč vnaprej. Za napovedovanje na primer kmetijske letine. Preberite ljudske izreke, ki napovedujejo letino glede na trenutne vremenske razmere. Če malo pomislimo, so bili takratni ljudje presneto pogumni, da so si upali priti do takih trditev, sklepov. Očitno niso uporabljali znanstvenih metod, ker bi sicer kmalu ugotovili, da so njihove trditve na majavih nogah.
Po drugi strani pa je bilo tveganje, da bi vas ujeli na zavajajoči trditvi, majhno. Kdo pa se je imel čas ukvarjati s preverjanjem, dolgoletnim sistematičnim zbiranjem podatkov in ugotavljati, ali potrjujejo kakšno pravilo. Še danes je težko preveriti, kaj pomeni »dobra letina«. Ker je vreme vsaj v delu Slovenije običajno zelo podobno, bi morala biti letina tudi zelo podobna, pa ni vedno. Sicer pa, kaj bi nam koristilo, če bi nekje pozno spomladi po poteku vremena ugotovili, da bo najverjetneje letina krompirja slaba? Večina potrošnikov v tem globaliziranem svetu tega tako in tako ne občuti, saj krompir enostavno kupimo tam, kjer ga imajo. Podobno je s sadjem – se spomnite dveh zaporednih hudih pozeb pred nekaj leti? Ste imeli občutek, da sadja ni bilo ali da ga je bilo težko dobiti?
A vendarle – kdor ugane, težko rečem napove, ker ni upoštevanja vredne možnosti za to, kakšno bo prevladujoče vreme v prihodnjih mesecih, je car, frajer. In ga, če mu enkrat vsaj približno uspe, naslednjič z velikim zaupanjem poslušajo. Seveda bi bilo pošteno preveriti, kolikokrat mu je uspelo in kolikokrat ne, pa bi hitro postavili stvari na njihovo mesto.