Medtem ko v Sloveniji ob bistveno povečanem obsegu testiranja te dni beležimo nove rekorde po številu pozitivnih testov na novi koronavirus, podoben trend pa je zaznati tudi v nekaterih drugih državah, so razmere na Švedskem ta hip relativno mirne. Na intenzivni negi so imeli v sredo v državi s petkrat več prebivalcev, kot jih ima Slovenija, vsega 15 bolnikov s covid-19 oziroma štiri več, kot jih je imela isti dan Slovenija. Do srede je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) 14-dnevna pojavnost na 100 tisoč prebivalcev na Švedskem znašala 30,4, medtem ko je bila v Sloveniji na isti dan 43,4. Na Hrvaškem 81,8, na Madžarskem 83,9, v Avstriji 79,1, v Italiji pa zopet relativno nizkih 32,8. V EU sicer močno vodita Španija s 14-dnevno pojavnostjo 281,6 in Francija s 162,8 primera na 100 tisoč prebivalcev. Hkrati nizka pojavnost na Švedskem ni posledica majhnega števila testiranj. Prejšnji teden je bilo na koronavirus pozitivnih vsega 1,2 odstotka 120 tisoč testiranih tistega tedna.
Na Švedskem trenutne ugodne trende pripisujejo pametnemu soočenju z epidemijo v prvem valu okužb, ko se niso odločili za strogo zaprtje države, temveč so ukrepe odmerjali s tresočo roko in se osredotočili predvsem na zaščito ranljivih skupin. V šolah so denimo ostali vsi učenci do 16. leta starosti, za katere je bila prisotnost obvezna. Za starejše od 16 let so bile šole zaprte. Danes so zopet odprte za vse. Prepovedano je bilo zbiranje skupin, večjih od 50 oseb. Delo od doma je bilo priporočeno, kot tudi vzdrževanje fizične razdalje, ni pa bilo zapovedano. Trgovine, restavracije, gostilne in celo fitnesi so ostali odprti. Uporaba mask je bila priporočena, ni pa bila obvezna. Starejšim od 70 let in ostalim ranljivim osebam so svetovali, naj se samoizolirajo. Prepovedali so tudi obiske domov za starejše občane, ki se ponovno odpirajo oktobra.
Glavni švedski epidemiolog in idejni oče soočanja z epidemijo brez zapiranja države Anders Tegnell je v intervjuju za France24 povedal: »S časom se bo videlo, kolikšna bo razlika med strategijo, ki je bolj trajnostna in jo lahko izvajaš dolgo časa, v primerjavi s strategijo, zaradi katere zapiraš, odpiraš in zapiraš državo znova in znova.« Tegnell je ob tem vnovič zanikal očitke, da so na Švedskem želeli v prebivalstvu razviti čredno imunost. Vztrajal je, da so kljub sproščenemu pristopu poskušali zamejiti širjenje okužb do te mere, da ne bi presegle zmogljivosti zdravstvenega sistema. »Namen našega pristopa je doseči razumevanje med samimi ljudmi, da morajo slediti obstoječim priporočilom in vodilom,« je pojasnil. »Pred prihodom zdravstvenih ukrepov, predvsem cepiv, ni drugih trikov. Švedsko prebivalstvo se tega zaveda.«
Je možno zaščititi zgolj nekatere?
Kljub optimistični sliki na Švedskem ima njihov pristop tudi hrbtno stran. Država je po kratkem obdobju uspešnega spopadanja z epidemijo v prvem valu kmalu postala tarča kritik, ko se je število okužb in predvsem smrti močno povzpelo. Na Švedskem so doslej zabeležili prek 87 tisoč okužb in do srede 5860 smrti zaradi covida-19. To je kar 579 smrti na milijon prebivalcev, kar jih uvršča blizu italijanskih 590 in ameriških 606. Zelo daleč ni niti Španija s 647. V Sloveniji smo imeli do srede vsega 65 smrti na milijon prebivalcev, medtem ko je skupno svetovno število smrti na milijon prebivalcev 120,9. Zelo visoke so tudi številke o okužbah na milijon prebivalcev. Teh je bilo na Švedskem do srede že 8660, medtem ko je Slovenija doslej zabeležila 1902 okužbi na milijon prebivalcev. Svetovno število se giblje pri 3839,8.
Tagnell krivde za nenaden porast smrti med prvim valom ne pripisuje sproščeni strategiji, temveč ponesrečenemu poskusu preprečevanja širjenja okužbe v domovih za starejše občane, od koder izvira večina smrti, ki jih je v prvem valu zabeležila Švedska. Skandinavski epidemiolog je v intervjuju za France24 priznal, da je na tem področju šlo nekaj narobe, ob tem pa se poraja vprašanje, kako dobro je sploh mogoče pred okužbo zaščititi ranljivo prebivalstvo, če hkrati ne poskušaš v enaki meri zaščititi še preostanka prebivalstva? Trajnost švedskega pristopa se bo pokazala prav z odgovorom na to vprašanje, ki ga prinaša prihod za virus ugodnejših letnih časov.
