Raziskava največje svetovne organizacije za obvladovanje prevar ACFE je pokazala, da kar 82 odstotkov ljudi, ki so bili vključeni v prevaro, prej ni bilo nikoli obsojenih. Zavarovalnice pa ugotavljajo, da je med odkritimi storilci vse več posameznikov, ki imajo dolgove in poskušajo svoje premoženje unovčiti pri zavarovalnici z lažnimi prijavami tatvin vozil, delovnih strojev in plovil. Predvsem so na udaru vozila na lizing, več kot 70 odstotkov prevar pa je povezanih s škodami avtomobilskega kaska in zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Največkrat gre za lažno prikazovanje škodnega dogodka, od lažne navedbe o okoliščinah nastanka škode, namerne povzročitve škodnega primera pa do nameščanja poškodovanih delov na vozila ali napihovanja višine zahtevka in predložitve lažnih dokumentov.
Odgovorni pri zavarovalnicah pravijo, da so v preteklosti že obravnavali združbe, ki so namerno povzročale prometne nesreče s starejšimi vozili. Po nesrečah so nato za več oseb uveljavljale odškodnino za telesne poškodbe, pri čemer so zavarovalnicam posredovale prirejeno zdravstveno dokumentacijo. Poštenjaki se vedno vprašajo, zakaj so nekateri ljudje pripravljeni tvegati zdravje, saj nobena nesreča, četudi je prirejena, nima zanesljivega poteka in rezultata za potnike. Odgovor na vprašanje, zakaj nekdo tvega, se skriva v notranji logiki osebe in njenem sistemu vrednot. Večina nas notranjo logiko in sistem vrednot v odraščanju zgradi tako, da imamo ponotranjene moralne in etične družbene norme, kaj se mora in česa se ne sme. Večina nas zato nikoli ne bo priredila prometne nesreče. Redki posamezniki pa teh funkcij ne razvijejo, zato jim njihova logika govori drugače.
Dejstvo je, da iznajdljivost ljudi ne pozna meja, pa naj se zavarovalnice in policija še tako ubadajo s tem problemom. Dokazovanje, da je nesreča simulirana ali inscenirana, pa spada v skupino najzahtevnejših kriminalističnih opravil. Na srečo je tehnološki razvoj naredil velik korak naprej v dokazovanju nameščenih nesreč. Nove naprave omogočajo branje podatkov, shranjenih v elektronskih sistemih avtomobila. Med te uvrščamo hitrost vozila, položaj menjalnika in čas prometne nesreče. Iz elektronskega sistema varnostnih blazin lahko preberemo tudi, ali je bil uporabljen varnostni pas in tudi kot zavijanja krmila.
Našteto pa goljufov ne odvrača od svojih dejanj. Po mednarodnih ocenah namreč do 15 odstotkov vseh prijavljenih škod temelji na prirejenih podatkih. Za Slovenijo je spodbudno, da se število kaznivih dejanj, ki so označena kot zavarovalniška goljufija, zmanjšuje. Očitno tudi poštenje postaja vse večja vrednota, ne glede na stanje na bančnem računu.
