Slepim bi rad vrnil vid
Če se Botond M. Roska, ki se je rodil leta 1969 v Budimpešti, ne bi že kot mladenič poškodoval, bi bil danes po vsej verjetnosti glasbenik. Tako kot njegova mama, pianistka, s to razliko, da je mladi Botond svoj talent podaril violončelu. Ko je leta 1989 zaključil študij na glasbeni akademiji, je skoraj vzporedno z matematiko začel študirati še medicino in leta 1995 oba študija zaključil. Sedem let kasneje je doktoriral iz nevrobiologije na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju in po doktoratu delal na Univerzi Harvard. Leta 2005 je Roska na Inštitutu Friedricha Miescherja za biomedicinske raziskave v Baslu dobil svojo raziskovalno skupino in postal profesor na medicinski fakulteti univerze v tem mestu. Roska je hkrati eden od dveh ustanoviteljev Inštituta za molekularno in klinično zdravljenje očesnih bolezni, ki deluje od leta 2018. Ta teden je znanstvenik, ki se ukvarja z nevrobiologijo vida na ravni posamične celice in na ravni nevronskih vezij, po številnih drugih nagradah prejel še Körberjevo nagrado, ki je z milijonom evrov najvišje dotirana nagrada v evropski znanosti. Botond Roska je revolucioniral zdravljenje očesnih bolezni in spada med vodilne strokovnjake na svetu, je sklad, ki podeljuje nagrado, utemeljil svojo odločitev. Roska se namreč ukvarja s tem, da s pomočjo genske terapije blaži in zdravi bolezni mrežnice, zdaj pa mu je uspelo en tip celic v očesu tako reprogramirati, da bi te lahko prevzele funkcijo okvarjenih celic svetlobnih receptorjev. Tako bi lahko bile slepe mrežnice spet občutljive za svetlobo. Klinične študije so se že začele, uspeh prizadevnega znanstvenika pa vzbuja upanje okoli 36 milijonom slepih ljudi na svetu, da jim bodo morda s pomočjo tega odkritja lahko nekoč povrnili vid.