Tomaž Kordiš, direktor gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine je poudaril, da je njihova regija že presegla nacionalni cilj 60.000 evrov bruto dodane vrednosti in 2.000 evrov bruto plače na zaposlenega, kar je največ v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji. Darko Gorišek, direktor Posavske gospodarske zbornice, pa je izpostavil izjemno rast čistih prihodkov od prodaje v regiji. Ta je zadnje desetletje dvomestna, v povprečju pa več kot 14 odstotkov na leto. Izjemno je tudi število inovatorjev v regiji: v desetih letih kar 300.
Ugotovitve najnovejše raziskave trajnostne uspešnosti gazel skozi 19 let, odkar v Sloveniji obstaja izbor Gazela, je na srečanju izstopajočih slovenskih podjetnikov predstavil Jože Novak iz družbe Bisnode. Na nacionalni ravni kar 80 od skupaj 90 podjetij, regijskih finalistov gazela, na dan 9. septembra 2020 nima niti enega negativnega poslovnega dogodka: ne stečaja, ne izbrisa, ne blokade računa. Uspešno torej danes posluje kar 89 % regijskih zmagovalnih gazel. Bonitetna odličnost podjetij, ki kaže njihovo poslovno kondicijo in kako dobro so pripravljeni na obdobje krize, med analiziranimi gazelami dolenjsko-posavske regije dosega oceno AAA in zavidljivih 99 točk. Analitiki družbe Bisnode so z novim napovedovalnim modelom izračunali, da število dni, ki jih ob popolnem upadu prodaje lahko preživijo zlate gazele, znaša 115 dni, za dolenjsko-posavske gazele pa 108 dni. To kaže na veliko stopnjo njihove stabilnosti, pravi Novak. Izjemnost dolenjsko-posavskega gospodarstva izkazuje tudi dodana vrednost iz leta 2018. Ta je pri finalistih dolenjsko-posavske regije znašala preko 77.000 evrov na zaposlenega in je močno presegla povprečje slovenskega gospodarstva, ki je bilo nekoliko pod 44.000 evrov na zaposlenega.
Gospodarsko najuspešnejša regija, ki mora prositi za vsak meter ceste
Da podjetja za rast potrebujejo infrastrukturo, se je strinjala šesterica sogovornikov na okrogli mizi. »Smo gospodarsko najuspešnejša regija, a moramo prositi za vsak meter ceste,« je na vprašanje o infrastrukturi odgovoril Radko Luzar, direktor šentjernejske gazele L-Tek. A ne gre le za ceste. Infrastruktura se nanaša tudi na električno omrežje, na institucije znanja, na pretok ljudi, so izpostavili. »Kombinacija kakovostnega znanja in dela prinaša odlične rezultate,« je poudaril Jože Colarič, predsednik uprave Krke. In dodal, da k inovativnosti najbolj pripomore konkurenca, ki jih sili v nenehno iskanje in razvoj drugačnih pristopov ter izdelkov, da se kljub velikosti kot gazele hitro prilagajajo razmeram na trgu.
Generalna direktorica Adria Mobil Sonja Gole je v pogovoru izpostavila čas epidemije. Takrat so prodajna mesta zaprli in tudi, ko niso mogli dobiti materiala za proizvodnjo, je to vseeno ni pretirano skrbelo. »Vsaka težava prinese tudi nekaj dobrega. Iz nje smo se nekaj novega naučili, bolj inovativno razmišljamo, iščemo nove rešitve. Dobili smo nov zagon in energijo za uspeh.« Robert Medle, direktor in lastnik Roletarstva Medle, pa je ponosno izpostavil inovacijo, s katero kljub ohladitvi trga uspešno osvajajo Evropo: »Če ljudje motivirani prihajajo na delo, potem z njimi pridejo tudi inovacije.«
Sredi sezone pobiranja jesenskih pridelkov pa Boštjan Kozole, direktor Evrosada iz Krškega, stavi na sončno, je izpostavil v pogovoru. V podjetju stremijo k povečevanju deleža domače samooskrbe s sadjem in zelenjavo ter na oskrbo slovenskih restavracij z domačimi pridelki. Njihova kritična infrastruktura je voda, zato ogromno vlagajo v sisteme oroševanja in namakanja za zaščito pridelkov. A še vedno je velik potencial v vrtinah in zajezitvah vode, a se prepogosto proces pridobivanja dovoljenj za namakanje odvija prepočasi. Posredno 'voda' zanima tudi Igorja Arha iz sevniške Metalike, ki stavi na nove 'ladje'. Sicer ne dobesedno, saj so se v pretekli polovici leta investicije v nove potniške ladje, kjer so oni naredili največ prometa, skoraj ustavile. »Vendar ne čakamo novega vetra. Investiramo v ljudi in iščemo nove segmente izven navtike. Sodelavcem je to dalo novo voljo in energijo za razvoj,« dodaja Arh.
