Kot so sporočili iz Slovenskega konservatorskega društva, ki podeljuje Steletova priznanja, bo letošnja podelitev zaradi izrednih razmer in priporočil NIJZ prilagojena in namenjena samo nagrajencem ter njihovim povabljenim. Po podelitvi pa bo na voljo prostor za morebitne intervjuje z dobitniki.
Jelka Pirkovič bo Steletovo nagrado za leto 2019 dobila za življenjsko delo in za mednarodno odmevne strokovne, raziskovalne in znanstvene dosežke pri ohranjanju kulturne dediščine, ki so ključni za varovanje dediščine in zavedanje o njeni vrednosti za družbo v Evropi ter v Sloveniji.
Nagrajenka je doktorirala s konservatorsko tematiko na ljubljanski univerzi, strokovno in poklicno delo pa usmerila v varstvo kulturne dediščine. Bila je raziskovalka na Urbanističnem inštitutu v Ljubljani ter na Republiškem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije, kjer je bila tudi direktorica. Podprla je vzpostavitev enotnega registra kulturne dediščine in s sodelavci vpeljala sistematično valoriziranje vse dediščine ter njeno varstvo s pomočjo prostorskega načrtovanja, piše v utemeljitvi.
S skupino za arheologijo na avtocestah Slovenije je omogočila nove oblike varstva arheološke dediščine ob posegih v prostor, kot državna sekretarka na ministrstvu za kulturo pa je vodila pripravo zakona o varstvu kulturne dediščine. Bila je tudi generalna direktorica Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, letos pa je na ministrstvu prevzela vodenje direktorata za to področje.
»Pomembno je njeno raziskovalno-metodološko, pedagoško in publicistično delo, ki je dopolnilo marljivo delo konservatorjev na terenu. Bila je nosilka projektov in članica svetov različnih raziskovalnih programov in aktivnosti v Sloveniji, Svetu EU in pri Unescu. Med projekti izstopa evropski trajnostni metodološki model: Pilotni projekt Kras,« navaja utemeljitev.
Izkušnje je prenesla v strategijo kulturne dediščine
Sodelovala je tudi pri snovanju in ratifikaciji okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo ter pri pripravi evropske strategije kulturne dediščine in vodila delovno skupino za nominacijo Partizanske bolnišnice Franje na seznam svetovne kulturne dediščine. Izkušnje je prenesla v prvo samostojno strategijo kulturne dediščine v RS, še navaja utemeljitev. Napisala je tudi več monografskih publikacij.
Minka Osojnik bo Steletovo priznanje dobila za vodenje in usmerjanje konservatorskih posegov prenove kamnitih strešin dveh cerkva v Podnanosu in Dolenji vasi pri Senožečah. Kot navaja utemeljitev, sta prenovi zgled za vzorčno prenovljene cerkve. Objekta sta ohranila avtohtone materiale, prenovi pa sta oživili nesnovno dediščino, ki obsega različna znanja pridobivanja kamna in krovstva.
Prenova cerkve v Tišini in Ruske dače v Zgornjih Gameljnah
Delovno skupino za prenovo cerkve v Tišini, ki bo prav tako dobila Steletovo priznanje, so sestavljali Nataša Kiš, Vlasta Čobal Sedmak, Robert Peskar in Jožef Drešar, ki so vztrajali, da je za urejeno pročelje cerkve nujno uporabiti apnene omete in uporabo starih znanj prednikov.
Še eno Steletovo priznanje pa bo društvo podelilo lastniku Ruske dače v Zgornjih Gameljnah Alešu Musarju ter ekipi strokovnjakov s konservatorko Damjano Pediček Terseglav in restavratorjem Jožefom Drešarjem za njeno celovito prenovo. Po oceni podeljevalcev so vzorno rešili večplastno problematiko zanemarjenega objekta.
