»Vrt smo razdelili na tri dele: uporabnega, kjer so gredice za gojenje zelenjave in sadja, družinskega, ki je namenjen druženju, otroški igri in sproščanju odraslih, ter zenovskega, kjer smo s pritlikavimi bori in fontano z elementom iz bambusa sledili načelom japonskih vrtov,« osnovna izhodišča zasnove predstavlja oblikovalec vrtov in krajine Tomaž Bavdež. Ob tem še doda, da so pri oblikovanju uporabili sodoben pristop, ki se izraža v pravilnih, pravokotnih linijah.
Vrt je minimalističen, izčiščen, s precej veliko travnato, odprto površino, ki je namenjena igri in rekreaciji, pri čemer ga v prostoru opredeljujejo različne zasaditve. V enem delu tako buhtijo hortenzije, v drugem delu, vendar v isti liniji z cvetočimi grmovnicami, rastejo japonski javorji, ki bodo z jesenskim spreminjanjem barve postali še dodaten likovni element zunanjega prostora. Ob izbrani zasaditvi je v ta pas umeščena še dekorativna košata trava z rumenkastimi robovi. Gre za pisanolistnati šaš.
Vrsta japonskih javorjev napoveduje oziroma nadaljuje zenovski del vrta. Na njem med savskimi kamni različnih velikosti rastejo predvsem pritlikavi bori, ob njih pa še okrasni brest, prav tako pritlikavo drevo, in še nekaj drugega zelenja. V tem predelu imajo svoje mesto zimzelene rastline, ki jim oblikovalec vrtov in krajine Bavdež vedno daje velik poudarek. »Na ta način imajo vrtovi tudi pozimi določeno strukturo, okostje. Če bi sadili le listopadne in zelnate rastline, bi imeli najmanj pet mesecev na leto gole površine. Vendar pa želimo, da je v vrtu življenje tudi od oktobra in marca. Da je v njem zelena barva, ne pa le bela, siva ali rjava puščava,« pojasnjuje sogovornik. A hkrati opozori, da ne sme biti preveč zimzelenega rastlinja, saj bi bilo, če bi bilo v Ljubljani pozimi vse zeleno, to kičasto in očitno s tem nekaj narobe.
Tudi gredice z zelenjavo
Na vrtu, ki so ga oblikovali pred dobrima dvema letoma, ni veliko visokih, vertikalnih linij. »Na tem vrtu so to trije stebrasti gabri, ki bodo v nekaj letih prekrili pogled na sosednjo hišo. Sicer pa ne želimo umeščati previsokih dreves, saj bi se čez deset let, ko bi vse to zraslo, znašli zaprti v boksu, pa čeprav zelenem. A pomembno je, da prostor zadiha,« še pojasnjuje sogovornik. Ob tem še poudari, da so zasnovali zelo velik vrt, ki potrebuje zelo malo vzdrževanja, kar je prikladno za današnji ritem dela in življenja. Trava je tako redno pokošena z robotsko kosilnico, vse gredice pa so prekrite s protiplevelno vlaknino in dekorativnim lubjem.
Še nekaj je povezano z današnjim časom in družbenimi spremembami, ki se odražajo tudi na vrtovih. »Če smo pred dvajsetimi leti, ko sem začel delati kot oblikovalec vrtov, ob snovanju mestnih zasebnih vrtov zelenjavni del metali ven, ker je veljal za staromodnega, se zdaj vrača v velikem zamahu. Ljudje niso hoteli pred hišo fižola in podobnega, a od recesije, od leta 2008 naprej, je opaziti vse večjo popularnost gredic za pridelovanje, ki so del okrasnih, hišnih vrtov. Še posebej so priljubljene visoke grede,« pripoveduje Bavdež. V času vse večje ozaveščenosti o pomenu samooskrbe, lokalne pridelave in trajnostne rabe naravnih virov je tako sodobno imeti urbani vrt, ki ni zgolj okrasni, temveč tudi uporaben.
