Dijak četrtega letnika Šolskega centra Krško - Sevnica Primož Hrovat je previdno zagnal robotsko roko, ki jo je izdelal v zadnjem tednu počitnic na energetskem taboru Inštituta za energetiko v Vrbini pri Krškem. Majhen robot se je skorajda neslišno obrnil, nagnil, razprl »roko«, zgrabil paličico, ki jo je Primož postavil na mizo, in jo prestavil na drugo stran mize. »Zadovoljen sem z izdelkom, vsekakor pa ga bom doma še izpopolnil in nadgradil,« je dejal Primož.
Za tabor, ki sta ga tretje leto zapored pripravila GEN energija in mariborska fakulteta za energetiko, ga je navdušil profesor, ki je vedel, da mladeniča energetika in tehnika zelo zanimata. »Pridobil sem veliko znanj iz programiranja in 3D-modeliranja, teh veščin prej nisem imel. To znanje pa je osnova za 3D-tiskanje,« je dejal mladenič.
Majhna skupina, bolj kakovostno delo
Namen interdisciplinarnega tabora je mladim navdušencem za tehniko omogočiti pridobivanje novih izkušenj, jih pritegniti k ustvarjalnemu delu in pridobivanju znanj o energetiki in novih tehnologijah. Čeprav je bilo zanimanja med dijaki Šolskega centra Krško - Sevnica in Gimnazije Brežice veliko, so morali število dijakov letos omejiti na osem, delno zaradi ukrepov v zvezi s koronavirusom, delno pa tudi zato, ker želijo, da dijaki s tabora odnesejo čim več kakovostnega znanja, kar pa je v večjih skupinah težko doseči.
Stela Hruševar, prav tako dijakinja Šolskega centra Krško - Sevnica, je povratnica na taboru. Prepričana je, da ji bo pridobljeno znanje zelo koristilo pri študiju. Prva dva dni so se dijaki ukvarjali s 3D-modeliranjem in v posebnem programu izrisali različne izdelke, ki jih je mogoče natisniti na 3D-tiskalniku, pojasni sogovornica. Nato so tri dni posvetili sestavljanju in programiranju vsak svojega robota. »Energetika me zelo veseli, in to bo tudi moja smer študija,« doda Stela, ki je za tabor letos navdušila tudi sošolca.
Kot pravi strokovni vodja tabora, profesor Sebastijan Seme z mariborske fakultete za energetiko, dijaki pridejo na tabor z velikim zanimanjem in iz leta v leto bolj napredujejo. »Zato tudi v nas raste energija za pripravo tabora. Po petih dneh so navdušeni, veseli, da so bili zraven.«
Ideje črpajo iz lokalnega okolja
Vsako leto se na taboru lotijo drugačne tematike, ideje pa črpajo iz neposredne okolice. Tako so se prvo leto posvetili izdelavi modela sledilnika sončne elektrarne. V drugem letu so spoznavali elektromobilnost, letos pa ob robotskih rokah, ki so še posebej v jedrski industriji zelo uporabne, spoznavali tudi, kako v jedrskih elektrarnah ravnajo z jedrskim gorivom in kakšne so možnosti njegove večkratne uporabe.
Pri izbiri tematik na taboru tesno sodelujejo s profesorji na posavskih srednjih šolah. Dijaki lahko namreč izdelek, ki ga izdelajo na taboru, predstavijo tudi za svojo maturitetno nalogo. Na letošnjem taboru sta se za to možnost odločila dva dijaka.
Kot ob tem dodaja Seme, energetika že kakšno desetletje ni več le moška dejavnost. »To nikakor ni več 'umazan' poklic, saj večina dela poteka za računalnikom. Ob tem moram povedati, da so dekleta pri študiju zelo uspešna in v nekaterih primerih celo prekašajo znanje fantov.«
V zadnjih treh letih na fakulteti za energetiko beležijo porast vpisa. Naraščajoči trend je po Semetovih besedah tudi posledica dejstva, da je v okolju po energetikih veliko povpraševanje, mladi na tem področju vidijo perspektivo, pa tudi plače so relativno visoke.