Slovenija je na sodišču EU danes doživela hladno prho v tožbi evropske komisije proti naši državi zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke. Generalna pravobranilka Sodišča EU Juliane Kokott ugotavlja, da je Slovenija med preiskavo o nepravilnostih pri sanaciji slovenskih bank leta 2016 kršila evropsko pravo kar dvakrat. Prvič naj bi se to zgodilo, ko so kriminalisti zasegli računalnik Banke Slovenije, na katerem so se nahajali tudi podatki Evropske centralne banke (ECB). Kršitev se je zgodila zato, ker se kriminalistični organi poprej niso posvetovali z ECB, ugotavlja Kokottova.
Drugič pa je do kršitev evropskega prava prišlo zato, ker po zasegu računalnikov Slovenija ni omogočila ECB, da bi se opredelila do dokumentov, ki so povezani z izvajanjem nalog evropskega sistema centralnih bank. Prav tako Slovenija ECB ni dala možnosti, da se izjasni glede morebitnega oviranja njenega delovanja in neodvisnosti, povrh pa Kokottova še ugotavlja, da Slovenija ni utemeljila, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenskeni postopek, niti ni vrnila vseh preostalih dokumentov, ki veljajo kot arhivi ECB.
Slovenija torej ni izpolnila svojih obveznosti po protokolu 7 o privilegijih in imunitetah k pogodbi o delovanju EU, s katerim je zapčiteno načelo nedotakljivosti arhivov ECB. Veliki senat Sodišča EU bo sodbo podal do konca leta. V 80 odstotkih primerov sodni senat praviloma sledi priporočilom generalnega pravobranilca sodišča, ki sicer niso obvezujoča.
Junija je bila Slovenija še pozitivna
Zastopnica Slovenije Katja Rejec Longar je sicer še po junijski ustni obravnavi na Sodišču EU zaslišanje označila kot pozitivno za našo državo. V obravnavi je bilo takrat večkrat izpostavljeno, zakaj Slovenija ni prosila za odpravo privilegijev in imunitet. Rejec Longarjeva odgovarja, da niso iskali dokumentov ECB, temveč izključno dokumente, ki so se nanašali na pristojnosti Banke Slovenije.
Komisija je sicer izpostavlja, da slovenski organi niso konstruktivno razpravljali z ECB o tem vprašanju. Slovenija je zavračala ta očitek. Navedbe ECB, da slovenska stran ni stopila v stik z njimi, po navedbah Rejec Longarjeve ne držijo. Slovenski tožilec ni pustil ECB voditi preiskave, je pa bil pripravljen sodelovati z ECB in tudi skleniti kompromise. Prav zato se mu po oceni slovenske zastopnice težko kar koli očita.
Janša bi izločil podatke ECB
Manj pozitiven kot slovenski zastopniki pred Sodiščem EU je že ves čas premier Janez Janša, ki je predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen predlagal tudi poravnavo v primeru.
Komisijo naj bi poskušal v umik tožbe prepričati tako, da bi predstavniki ECB prišli v Slovenijo in povedali, kaj od zaseženega gradiva je arhiv ECB, slovenski organi pa bi se morali s tem strinjati. Pogovori o možni izvensodni rešitvi naj bi potekali do jeseni.
