Po številnih pripombah zaposlenih v javnem zavodu SNG Opera in balet Ljubljana je sindikat Glosa nedavno vložil zahtevek za razrešitev sedanjega vodstva, v katerem so ravnatelj Staš Ravter ter njegova umetniška pomočnika Branko Robinšak za opero in Petar Đorčevski za balet. Zahtevek so poslali na vlado in ustanovitelja javnega zavoda ministrstvo za kulturo. Zoper ravnatelja in Robinšaka pa je celo romala kazenska ovadba na policijsko postajo Ljubljana Center, ker naj bi v sostorilstvu pri imenovanju na delovno mesto umetniškega vodje opere ravnala nezakonito.
Slaba komunikacija
Andrej Sraka, podpredsednik sindikata Glosa in sindikalni poverjenik v ljubljanski Operi, pravi, da so se težave začele že pozimi, ko je sindikat opozoril vodstvo, da so baletniki nezadovoljni s svojim vodjem, s pogoji dela in delovnim okoljem, z razporedi urnikov in načinom dela, a »smo od vodstva dobili odgovor, da težav ni; potem pa sploh niso bili več odzivni. Vzdušje v hiši je slabo, ljudje imajo vsega dovolj.« Težave naj bi bile tudi pri izplačevanju plač za delo na domu v času epidemije.
Vodja baleta Đorčevski naj tudi ne bi imel primerne izobrazbe, zaradi česar naj bi celo spreminjali akt o ustanovitvi javnega zavoda, a ravnatelj Ravter zdaj pravi, da je »predlog spremembe akta v postopku že dve leti in ni plod sedanje ekipe«. S svojim vodjem so nezadovoljni tudi operni solisti in zboristi, ker naj bi jih žalil oziroma uvedel disciplinski postopek. Solisti zdaj prek Glose zahtevajo, da ravnatelj zavoda zoper Robinšaka sproži disciplinski postopek.
Mitja Šuštar, predsednik Glose, dodaja, da ne mine dan, da se nanje ne bi obračali zaposleni iz ljubljanske Opere. »Iz leta v leto je situacija v tej hiši slabša. Vsakič ko pride nov ravnatelj, se sčasoma zalomi. Pri zadnjem ravnatelju se zdi, da so mu stvari pošteno ušle iz rok. Ni se sestal s svojimi zaposlenimi, ko so pozivali, in to je tudi osrednja točka problemov v hiši – ekstremno slaba komunikacija med vodstvom in zaposlenimi.«
Ravter pa pravi: »Vrata moje pisarne so večinoma odprta, opravljam veliko pogovorov in sklepam veliko dogovorov, če pa sem pisno zaprošen za odgovor, ga tudi podam.« Sindikat je po njegovem pisal vladi in ministrstvu za kulturo »nekakšno pismo, polno neresnic in polresnic, na kar smo se odzvali celotno vodstvo in predsednik sveta javnega zavoda Tomaž Rode, z ministrstva pa smo dobili tudi odgovor, da niso zaznali nobenih nepravilnosti, kljub temu da nas budno spremljajo. Pri tem, da o tem pišejo nekateri mediji, so v ozadju zasebni interesi.« Ravter je sicer prej delal na ministrstvu za kulturo. O kazenski ovadbi uradno ni obveščen, »pri imenovanju pomočnikov po pooblastilu pa je bilo vse zakonito in transparentno«.
Kdo vodi Opero?
Delovni proces naj bi bil torej popolnoma neorganiziran – ni razporeda dela, ljudje prihajajo na vaje tudi zaman, med baletniki naj bi na vajah prihajalo do pretesnih stikov v zaprtem prostoru (kar Ravter odločno zanika, saj jih je pred dnevi obiskala tudi zdravstvena inšpekcija inšpektorata za delo). Pravzaprav naj hiše niti ne bi vodil Ravter, temveč Tomaž Rode, ki pa je kot predsednik sveta v funkciji nadzora nad poslovodenjem ustanove in je zato v konfliktu interesov.
Lastne interese naj bi Rode uveljavljal tudi za Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS), ki mu predseduje, ko sklepa koprodukcije z Opero, si izposoja opremo iz fundusov, za uvodni baletni koncert v novo sezono pa se je celo podpisal pod dve koreografiji, čeprav ni poznan kot koreograf. Ta nekdanji baletni prvak in umetniški vodja ljubljanskega Baleta očitno ustanove nikoli ni zares zapustil.
Program le na oglasni deski
Orkester vsekakor ne ve, kaj bodo v novi sezoni sploh igrali, plesalci pa ne, kaj bodo plesali. Tega ne vedo niti abonenti, kajti na spletnih straneh ljubljanske Opere ni napovedi nove sezone, ki se je že začela, niti povabila abonentom k nakupu abonmajev. Ravnatelj pojasnjuje, da bodo septembra abonentom ponudili dve izpuščeni premieri iz prejšnje sezone, redno letošnjo sezono pa bodo pričeli novembra; sezono je že zdavnaj potrdil svet zavoda, plan dela pa je objavljen na oglasni deski v hiši.
Opera je v zadnjem poslovnem letu delovala celo pozitivno. A kot pravijo zaposleni, je bilo to mogoče, ker niso imeli nobene nove produkcije v času koronakrize in zaprtja Opere, tudi ne stroška substitutov ter gostov pevcev in baletnikov, kot tudi ne stroškov za sceno, kostume. Denar pa je seveda v javni zavod redno prihajal.
