Srbsko-kosovska pogajanja pod ameriško taktirko so bila sprva načrtovana v letošnjem juniju z jasno izraženo željo Donalda Trumpa v pismu kosovskemu predsedniku Hashimu Thaciju, da bi ZDA pomagale doseči sporazum, ki »bo uravnotežil interese« Beograda in Prištine. Ponudba ni izzvenela kot kritika neuspehov EU pri reševanju tega balkanskega vozla, ampak prej kot poskus Trumpovih sodelavcev na čelu z donedavnim ameriškim veleposlanikom v Nemčiji, sicer pa predsednikovim posebnim odposlancem za Srbijo in Kosovo Richardom Grenellom, da globalno kritiziranemu stanovalcu Bele hiše zagotovijo predvolilno zunanjepolitično darilo. Namera je spodletela zaradi »povabila« Thaciju pred posebno sodišče za vojne zločine kosovske osvobodilne armade (KLA) konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, po katerem je kosovski premier Abdullah Hoti odpovedal prihod v Washington.
Izrael in ZAE so druga zgodba
Zdaj so pogajanja v ZDA spet na sporedu, trajala naj bi dva dni in se začela danes, sicer z enodnevno preložitvijo, ki so jo menda povzročile nepojasnjene tehnične težave pri pripravi srečanja kosovske in srbske delegacije pod vodstvom Hotija in srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Današnje pogovore, namenjene zgolj ekonomskim vprašanjem, bosta usmerjala Grenell in Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Robert O'Brien, ki se je pravkar vrnil z obiska v Abu Dabiju, kjer je z ameriške strani utrjeval nedavno normalizacijo odnosov med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati. Prav to je bil povod, da so Grenella na tiskovni videokonferenci s kosovskimi in srbskimi novinarji spraševali, ali ni v igri kakšen podoben ameriški poskus normalizacije odnosov med Prištino in Beogradom. Trumpov odposlanec je dejal, da na to ne more odgovoriti, ker se bodo pogovarjali predstavniki Srbije in Kosova, in sicer »o več vprašanjih, od njih pa je odvisno, ali se želijo o vseh«. Dodal je, da ZDA nimajo pri tem nobenega skrivnega načrta in tudi ne svojih zahtev. Edino, kar lahko storijo, je, da kot pogoj za ameriško finančno postavijo napredek v gospodarski odnosih. »Ne želimo zapravljati denarja in stati na mestu,« je dejal Grenell in dodal, da je imela Trumpova administracija, osredotočena na gospodarska vprašanja, že določen uspeh, denimo z vzpostavitvijo letalske proge od Prištine do Beograda.
Vučić o »novih idejah«
Srbski predsednik pred svojim obiskom Washingtona ni skrival, da lahko javnost pričakuje »nove ideje« in tudi »presenečenja«. Grenell je o tem zgolj dejal, da se z njim strinja in da nihče ne ve, o katerih vprašanjih se bodo v Beli hiši pogovarjali v petek, ko se jim morda pridruži Trump. Glede možnosti pogajanj o medsebojnem priznanju Srbije in Kosova pa pravi: »To je eden od problemov, s katerimi se nenehno soočamo, ker javnost in politiki enostransko gledajo na celoten proces.«
Sicer je v ponedeljek predvideno še eno srečanje Vučića in Hotija, takrat pod okriljem EU v Bruslju. O tem je bilo nekaj besed izrečenih na blejskem forumu, ko je Unijin odposlanec za dialog Beograda in Prištine Miroslav Lajčak dejal, da bi bilo napak napovedovati datum normalizacije odnosov, a dodal: »Bomo videli, koliko časa bo potrebno, toda pri tem govorim o mesecih, ne o letih.« Vučić, ki se je na Bledu sešel z Lajčakom, je dvoumno dejal, da spoštuje, kar je normalizaciji rekel evropski odposlanec, a srbskim novinarjem v zvezi s Kosovom dejal, da se motijo vsi, ki v zvezi s tem delajo račun brez krčmarja, in da Srbija ne bo plačala ceha »za vse goste v gostilni«.
Kosovska stran je pred washingtonskimi pogovori manj zgovorna. Sta pa Hoti in vodja kosovske opozicije dala vedeti, da jo zanimata samo srbsko priznanje Kosova in oblikovanje sodišča za srbske vojne zločine na Kosovu.
