Čeprav si župani občin od navezave na avtocesto obetajo največ koristi, predvsem pa večji razvoj, se hkrati tudi z avedajo, da bo do realizacije preteklo še veliko vode. Občine Trbovlje, Prebold in Hrastnik so z Direkcijo RS za infrastrukturo (DRI) že pred tremi leti sklenile dogovor o skupni pripravi regionalnega prostorskega načrta za območje ureditve navezave Zasavja na avtocesto. Na podlagi dogovora na ministrstvu za okolje in prostor je direkcija naročila izdelavo dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za umestitev nove cestne povezave Zasavja s tunelom na avtocesto, s priključkom v Šentrupertu. DIIP je potrdila tudi komisija za potrjevanje na direkciji. Gre za dolgoročen in izjemno zahteven projekt, ki prinaša koristi Zasavju z bistveno hitrejšo navezavo na avtocesto v smeri Ljubljane in Maribora. Projekt pa bi bil koristen tudi za občino Prebold, saj bi s primerno umestitvijo omogočil neposredno povezavo poslovne cone Prebold z avtocestnim priključkom Šentrupert in z Zasavjem, s čimer bi center razbremenili prometa.
Cesta in še večja poplavna varnost obenem
»Zasavje in tudi Posavje imata slabe povezave na avtocestni križ. Ob dejstvu, da Zasavci že predolgo prosimo in pozivamo h gradnji regionalne ceste Hrastnik–Zidani Most, saj trenutna cestna povezava med Hrastnikom in Zidanim Mostom državi ni v ponos, zaradi slabe ceste pa je to tudi velika ovira za razvoj gospodarstva, je želja zasavskih občin, da se po vzpostavitvi ceste Hrastnik–Zidani Most nadaljuje priključevanje na avtocesto A1 od Hrastnika, mimo Trbovelj do Prebolda. Vse aktivnosti v tej smeri pozdravljamo in si želimo čim hitrejšega začetka del na cesti Hrastnik–Zidani Most,« je povedal župan hrastniške občine Marko Funkl.
Podobnega mnenja, da je sodobna cestna povezava Savinjske doline in Zasavja nujna in potrebna, je tudi župan občine Prebold Vinko Debelak. »Ob iskanju rešitve za cestno povezavo vidim tudi možnost in priložnost, da zagotovimo potreben material za izboljšanje poplavne varnosti v Savinjski dolini, saj bi izkopani material lahko vgrajevali v visokovodne nasipe. A je to zaradi nepovezovanja različnih državnih služb že misija nemogoče. Zato se bojim, da bodo omenjena projekta uresničile šele generacije, ki se še niti rodile niso,« je prepričan Debelak.
Da je bilo glede navezave Zasavja na avtocesto zadnja leta narejenega že veliko, pa menijo v Trbovljah. »Trenutno je projekt še vedno v začetni fazi, saj ga je treba zaradi velike finančne obremenitve, posega v okolje in tudi posega v lokalne skupnosti zelo natančno premisliti in začrtati. Si pa na naši občini prizadevamo, da bi projekt čim prej prešel tudi v nadaljnje faze, saj se zavedamo pomena navezave Zasavja na avtocesto. Navezava bi namreč omogočala hitrejši razvoj gospodarstva, v našo dolino bi pripeljala še kakšno podjetje, ljudje bi imeli krajšo pot do svojih delovnih mest. To bi tudi pomenilo, da ne bi bilo toliko izseljevanja iz Trbovelj, temveč bi si ljudje želeli v Trbovljah ostati,« je prepričana trboveljska županja Jasna Gabrič. Na trboveljski občini se, čeprav je navezava na avtocesto zanje izjemnega pomena, tudi zavedajo, da gre za dolgotrajen projekt, v katerem sodelujeta še občini Hrastnik in Prebold in ki bo dobro izpeljan samo z zelo natančnim in kakovostnim načrtom. »V zadnjih letih smo imeli sicer več sestankov s sodelujočimi akterji, pa vendar so temelj strokovne podlage, na katerih se bo potem projekt gradil in uresničil,« so še poudarili v Trbovljah.
