»Na Mestni občini Celje (MOC) se zavedamo pomembnosti kmetijske dejavnosti, zato smo kupili sejalnico, ki jo lahko kmetje iz naše občine najamejo brezplačno, plačati bodo morali le delovno uro traktorista, kar stane 40 evrov,« pove Mojca Grušovnik iz službe za odnose z javnostmi na MOC. Dve toni in pol težke sejalnice pa kmetje ne morejo uporabljati sami. »Upravlja jo Jože Strenčan, ki je bil izbran na javnem razpisu in je za to ustrezno usposobljen, ima pa tudi potrebne izkušnje,« še poudari Grušovnikova. Sicer pa se lahko kmetje za najem obrnejo na lani ustanovljen zavod Zeleni-Ce, s katerim so v Celju pod eno streho združili režijski obrat ter »zeleni del« javnega podjetja Simbio, s tem pa tudi operativno in strokovno znanje zaposlenih dveh javnih služb.
Številne prednosti sejalnice
Ob pomoči celjskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, govedorejskega društva ter kmetijsko-svetovalne službe so na travniku na Lavi sejalnico in vse njene prednosti kmetom javno predstavili, saj si želijo, da bi bila dobrih 29.000 evrov vredna sejalnica dobro izkoriščena. »Z nakupom sejalnice smo se odzvali na potrebe celjskih kmetov in dokazali, da se zavedamo, kako pomembna je ta panoga. Javno smo jo nameravali predstaviti že marca, a nam je epidemija prekrižala načrte, zato marsikdo zanjo sploh še ni vedel. Zdaj, ko smo njene prednosti predstavili javno, pa upamo, da bo številnim kmetom resnično v pomoč pri obdelavi zemljišč,« poudarja celjska podžupanja Breda Arnšek. Sejalnica ima namreč številne prednosti in pozitivne učinke. »Kmetje imajo manj stroškov, saj jim njiv prej ni treba orati, uporablja pa se neposredno na strniščih pšenice, graha, koruze in drugih poljščin ali neposredno v travni ruši. Zaradi tega se tudi škropiva manj izpirajo v podtalnico, primerna pa je tudi za športna in golfska igrišča, parke in travnike. Z njeno uporabo se bo tudi več sejala ajda, ki je med bolj medonosnimi rastlinami, zemljo pa obogati z dušikom ter preprečuje rast zeli. Če se ne požanje, pa deluje kot gnojilo,« opiše prednosti nove pridobitve Grušovnikova. Če bodo zmogljivosti proste, bo sejalnica na voljo tudi kmetom iz drugih občin, ki pa bodo morali, poleg delovne ure traktorista, plačati še najemnino.
Lani in letos za kmetijstvo že 100.000 evrov
Na celjski občini so se že lani odločili, da bodo ohranjanju in razvoju kmetijstva ter podeželja namenili še več denarja. Leta 2018 so tako za nepovratne spodbude namenili 45.000, lani in letos pa že 100.000 evrov. »Glede na prispele vloge na javni razpis v prvi četrtini letošnjega leta pričakujemo, da bomo razdelili vsa za to namenjena sredstva,« pove Grušovnikova. Na območju MOC je ta čas okoli 390 kmetij, ki so večinoma manjše od slovenskega povprečja, to obsega 6,8 hektarja. »Kar 220 je dopolnilnih, sto mešanih in 25 čistih. Štirideset pa ostarelih ali neaktivnih,« še pove Grušovnikova. Večina kmetov se ukvarja z govedorejo in rejo krav molznic, krav dojilj ter pitanjem govedi. Zato je tudi večji del poljedelske proizvodnje povezan s pridelavo krme za živino. Skoraj polovica kmetij pa leži na območjih, ki so težja za obdelavo, to pa za kmete pomeni tudi višje stroške in manjšo konkurenčnost na trgu.
