V letošnjem letu v Sloveniji prideluje hmelj 125 hmeljarjev, ki imajo skupaj zasajenih 1480 hektarjev zemljišč, kar je dobrih sto hektarjev manj kot lani, ko so pridelali 2500 ton hmelja. »Ponovno je večina slovenskih hmeljišč posajenih s sorto aurora, ta se razteza na kar 37 odstotkih vseh hmeljišč, dobra tretjina nasadov je zasajenih s sorto celeia, dobrih osem odstotkov hmeljišč pa z novimi slovenskimi sortami, ki so jih v zadnjih letih vzgojili na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije,« pove Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. Kot dodaja, si bodo hmeljarji to leto zapomnili predvsem zaradi epidemije koronavirusa.
»Soočili so se namreč z velikimi težavami pri zaposlovanju tujih sezonskih delavcev, predvsem Romunov, ki so v naših hmeljiščih nepogrešljivi, a jih zaradi omejitev in prepovedi niso mogli pravočasno pripeljati v Slovenijo,« pove Friškovčeva. Zato so večino vodil v slovenskih hmeljiščih letos napeljali domači delavci, ki pa so se takoj, ko so se ukrepi sprostili po prvem maju, vrnili na svoja stalna delovna mesta. Šele takrat so dočakali tudi Romune, ki so teh del veliko bolj vajeni. Napeljava rastlin na vodila je namreč zahtevno ročno delo, ki ga ne more nadomestiti noben stroj, saj je treba k vsaki rastlini poklekniti, odrezati poganjke in nato tri ali štiri izbrane napeljati na vodilo v smeri urinega kazalca, sicer se ne razvijajo. Potem hmelj kar hitro raste, tudi več kot 20 centimetrov na dan.
Toča in neurja so oklestili pridelek
»Tako kot vsako leto bo končni pridelek tudi letos krojilo vreme. Spomladi je bila suša, zdaj pa se hmeljarji srečujejo z obilico padavin, ki otežujejo tudi obdelavo hmeljišč. Tudi letos je kar nekaj hmeljišč na območju Spodnje Savinjske doline prizadela toča, še posebej na območju Pondorja, Prekope in Vranskega. Konec julija je bilo neurje z močnim vetrom, ki je podrlo eno žičnico na območju Šempetra, prav tako pa je zlomilo kar nekaj drogov, potrgalo jeklene vrvi in ogromno rastlin je zato popadalo na tla. V posameznih hmeljiščih tudi več kot polovica. Zaradi namočenih tal se je v začetku avgusta v Moškanjcih podrla tudi žičnica,« še pove Friškovčeva in dodaja, da še ne morejo predvideti, kakšna bo letošnja letina.
»Pozne sorte še cvetijo, zgodnejše pa so že oblikovale storžke, za njihov razvoj pa je ključno prav vreme v avgustu. Trenutno kaže, da bo letina povprečna, toča in neurja pa so del pridelka že pobrala,« sklene Friškovčeva. Kljub obilici dežja pa so morali hmeljarji, ki imajo nasade na prodnatih tleh, tudi namakati.
Tudi letos Dan hmeljarjev
»Dobro je, da ni prevroče, posledično pa tudi ni bilo uši in smo na ta račun tudi manj škropili,« pove starosta hmeljarjev Janez Oset, tudi predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije, ki je v teh dneh že začel priprave na obiranje savinjskega goldinga, ki dozori prvi. Letos ima hmelj nasajen na dobrih 27 hektarjih, poltretji hektar pa ima v premeni. To pomeni, da zemljišče pripravlja na mlad nasad, ki bo močnejši in odpornejši na vremenske neprilike. Se pa kljub koroni v Savinjski dolini niso povsem izneverili tradiciji in so v okrnjeni obliki izvedli že 58. dan hmeljarjev in imenovali tudi novega starešino in princeso. To sta postala Vinko Zupanc in Janja Žagar, ki bosta ponosno širila glas o slovenskem hmelju in hmeljarjih.